Moja 19 mesečna hčerka noče zaspati, niti podnevi niti zvečer. To se nam dogaja že dober teden. Uspavanje traja tudi po 3 ure. Probali smo že vse kar smo se spomnili in upam, da mi bodo kakšne vaše izkušnje prišle prav. Naj povem, da je hčerka lepo sama zaspala v svoji posteljici, potem so se ob izraščanju zobkov pojavili problemi pri spanju, ampak smo jih vedno uredili, čeprav pod to ceno, da je zaspala v zakonski postelji. Potem se je začelo obdobje, da je hotela gledat TV pred spanjem, sedaj pa več nič ne pomaga. Vem, da smo ji preveč popuščali, ampak sem v pozni nosečnosti s kar nekaj težavami in smo res ubrali lažjo pot. Sedaj pa imamo. Verjetno na vse skupaj vpliva tudi bližajoči prihod dojenčka.
Predvidevam, da je to samo faza, ki bo minila, ampak nekako jo moram pospešiti  
Hčerka je zvečer utrujena in lepo leži, ko pa začuti, da bo zaspala se dvigne kot bi jo nekaj piknilo in zaćne delati vse, samo da ne bi zaspala.
Res ne vem več kaj storiti, zato upam na vaše nasvete

Mogoče ne potrebuje več toliko spanja.

_____________________________


Otroško srce je zaklad

Ne bom pametovala, ampak poskusite spet z njeno posteljo. Čeprav bo verjetno jok in stok. Razloži ji, da vsak spi v svoji postelji, da mora spati, da dojenček tudi spi v trebuhu itd. Pa ne smeš popustiti, ker te bo izsiljevala, če bo videla, da si mehka in da popuščaš.  Ali pa naj mož prevzame ta del, da ne boš preveč živcev porabila. Je pa res, da sta jo sama razvadila, zdaj jo bosta morala pa spet nazaj navaditi.

Pa srečno

_____________________________

Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci. (Dante Alighieri)

Moje mnenje, kaj pa če bi probali z prižgano lučko kakršno koli majhno ki naredi malo svetlobe mogoče jo je česa strah ko se bliža noč in spanje.
Pri nas prakticiramo že dva meseca malo lučko ker sta začeli  ponoči govorit tema pa lučka stari sta (21 mesecev) sedaj pa spita čisto celo noč ampak če je lučka pa seveda vsaka v svoji posteljici.

Moja že od vedno težje zaspi-je precej nemirna že tako in potrebuje nekaj časa, da se umiri. Tako ji vsak večer v postelji preberem pravljico, ugasnem luč in jo nato še nekaj časa božam po laseh in potem kar hitro zaspi.

NAsa tudi precej tezko zaspi, zvecer se vcasih kar "namucim" da jo spravim v mizule.

Potrebuje tudi manj spanja, cez noc spi cca 9 ur, max. 10 kadar je poseben dan. Podnevi pa 1,5 h.

Zvecer imamo od vecerje naprej obarvano tako, da se pripravljamo na spat, povem ji, da se greva se kopat potem pa spat, ucke zapret in ajat in podobno.

Ko jo oblecem v pizamico, jo vzamem k sebi v narocje, ugasneva lucko in imava neko malo zatemnjeno lucko prizgano. Potem jo malo pocrkljam, odlozim v posteljico in potem drzim za rokico. Ta del pa laho traja tudi pol ure, vcasih pa se celo vec - takrat sem ze itak vsega navelicana, ker se mi ne da tam stat).

Sem pa sama kriva da je tako, ker je pac ne bom pustila same v sobi, ce ji je neugodno in potem joka. Nikoli je nisem pustila jokat in je tudi zdaj ne bom. Enkrat se bo ze navadla.

Pocasi smo jo odvadli od dojenja zvecer, pa od nosenja zvecer, pa od crljanja v narocju...zdaj jo lahko brez ploblemov odlozim v posteljo in miruje (pred casom je bila to znanstvena fantastika), je pa se v igri ta rokica, k upam, da bomo hmal prenehal se s tem.

Preberi ji kako pravljico ali ji šepetaj nekaj na uho, božaj jo...to mojega sina umiri in neha skakat po postelji in rogovilit... . Ko ga pa začnem božat, pa mi samo ponavlja "še mama boža"...


_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ko sem gledala Super Nanny, se mi je zdela zelo dobra metoda, kako otroka naučiti spati.

Gre pa takole:
- najprej narediš vse kot običajno (umivanje, pravljica, crtanje, postelja), rečeš lahko noč in odideš iz sobe
- ko otrok vstane, greš notri, GA ABSOLUTNO NE SMEŠ GEDATI V OČI in NE SMEŠ Z NJIM KLEPETATI. Vse, kar lahko rečeš je, da je zdaj čas za spanje. Otroka poležeš, pokriješ, paziš, da ni očesnega kontakta, rečeš še enkrat lahko noč in greš.
- ta tretjič otroku ne rečeš popolnoma ničesar več, ga spet ne smeš gledati v oči, ga samo poležeš in greš ven.
- to zadnjo fazo ponavljaš, dokler otrok ne obupa in ne zaspi. Pri nanny je bilo to nekje po eni do dveh urah truda. Naslednji dan je bilo že veliko prej in v enem tednu so otroci spali kot angelčki.

Ko sem to gledala, sem si rekla, da če bi imela take težave, se zagotovo lotim tega sistema, ki ga je imela pri večih družinah in povsod je funkcioniral. Se splača 1 teden vstrajat, če ti potem normalno zaspi.
Če imaš možnost, si z neta snemi kakšno njeno oddajo, pa si poglej.

_____________________________

http://www.mojalbum.com/taia/moje-torte

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]