pozdravljene nosecke:)mene nekaj zanima...sem v 38t in se cisto malo pa bo treba jt rodit:)..mene je tega tako tako strah !vedno imam v cetrtkih pregled in cisto vsako sredo imam nocne more in vednosanjam da rojevam ter da rodim in daz mojo bebiko nekaj ni vredu:(:(....vedno se mim to zgodi pred pregledom!zanima me kako se kaj ve psihicno pripravljate na porod?strah me je da nebi bilo kaj narobe pri porodu samo zaradi mojega straha....

upam da ima katera kak dober predlog da se malo sprostim in da me nebo usaj toliko strah!hvala lepa za odgovore:):)

Porod je nekaj tako zelo čustvenega,da je normalno da te proti koncu dajejo strahovi.V kolikor se želiš o tem pogovoriti mi lahko pišeš na ZS.

Mojo kolegico je blo tud na smrt strah.....rodila je v 45 minutah zdravo punčko. Zdaj pravi, da gre rajši rodit, kot okopavat vinograd.

Ne skrbi, s tvojo punčko bo vse ok, ti se pa le sprosti in uživaj, veliko počivaj in crklaj s svojim .

Veliko sreče ti želim!!!!


_____________________________

V sanjah in ljubezni ni nič nemogoče.
(J.Arony)

vsaka mamica ima strahove tik pred porodom, tudi jaz sem jih imela. Imela sem težek porod vendar ti lahko zagotovim, da v trenutku, ko ga je konec vse pozabiš in se ne spominjaš, da je sploh kaj bilo hudo. Glede strahov, da bo pa z bebico kaj narobe pa takole. Razmišljaj o tem kako ga boš dojila, kako bo prvič shodil kako ti bo prvič rekel/a mama, kako se boš z njim /njo igrala in vse zle misli bodo izginile. Pripravljaj njegov prostor- jaz vem, da sem bila obsedena zadnje dni z čiščenjem, pripravljanjem njegove sobe ( čeprav jo je začel uporabljati šele čez dve leti), gledala sem majhna kolesa, igrače po trgovinah in podobno. ( uglavnem delala sem gnezdo ).
Še malo in v svojih rokah boš prvič držala svoj največji zaklad - svojega lepega in zdravega otroka in samo na to bodi pripravljena- za vse ostalo bo pa že narava poskrbela.

Nujno povej svoji G, pametno se je pogovoriti tudi s kakšno psihologinjo. 

_____________________________

Mama štirih deklic in 5ra

Jaz ti pametnega nesveta ne morem dat, ker je mene tudi poroda in kakih zapletov z otrokom zeloooo strah, tako zelo, da si tudi zanosit zaenkrat še ne upam. Tako da bi ti samo povedala, da sigurno nisi edina in držim pesti da bo vse ok z vama. za vaju dve in atija. Zihr bo on "najslabše" odnesu boš vidla


_____________________________

Ce te nekdo ne ljubi na nacin, kot si zelis ti, se ne pomeni, da te ne ljubi z vsem, kar zna.

Sanika, tudi jaz ti lahko kaj povem o strahu pred porodom. Prve mesece, ko sem zanosila me je bilo blaaaazno strah: le kako bom jaz tega otroka spravila ven? Druge mi ni, moralo bo it ven..... Joj, kako me je bilo strah...
Potem v drugem trimesečju je strah čudežno izginil oz. se potuhnil, saj je bilo do poroda še daleč...
V tretjem trimesečju se je zopet vrnil in sploh proti koncu... Tudi jaz sem bila v 38. tednu in se mi je začelo mešat od strahu. Rok sem imela v začetku maja in sem imela že cel april pokvarjen zaradi tega strahu. Prebrala sem ogromno porodnih zgodb, ogromno forumov, člankov o svoji porodnišnici, revij, šla celo na jogo za nosečnice, da bi se kao bolj sproščala itd. itd...

Torej, kaj ti hočem povedati? Strahu se ne boš mogla kar tako znebiti, je pa povsem normalen!! Tudi čudežno ti ne bo izginil, zato ti kaj takega niti ne bom obljubljala. Vsi strahovi okrog zapletov in vsega tega so normalni.
VENDAR (!), kako si lahko olajšaš? Najprej odmisli strah, da bodo kaki zapleti... Meni je to uspelo, rekla sem si: ma kakšni zapleti neki, saj ni nikoli veliko zapletov, saj so večinoma vsi porodi povsem normalni in tak bo tudi moj.
Strah pred samim potekom poroda, pred bolečino itd., to pa je pač zate neznanka in ne moreš vedeti kako bo. Ker je bilo tudi mene tako strah, ti lahko rečem, da popadki niso nič hudega. Res je, da bolijo, vendar se jih da zelo lepo predihati, kar zelooooo pomaga. Je pa dobro, ker veš, da vsak popadek traja največ 45 sekund in za nekaj časa mine, potem pride drugi. Tam je tudi babica, ki te bo vodila in jo moraš 100% poslušati!! V tistem trenutku se zavedaj, da si v dobrih rokah in da te bodo vodili tako, da bo vse čim hitreje konec!

Ko se je pri meni začelo s popadki (ki so trajali že dva dni prej potem pa še celo noč pred porodom in so res bili boleči), sem samo mirno globoko dihala in mi ni bilo hudega. Niti strah me ni bilo več, ker takrat o tem res več ne razmišljaš. Ko smo pa šli v porodno, sem pa razmišljala samo, da bo čim prej konec in da vidim našo malo miško. Nobenega strahu takrat ni več!

Ko pa je res vsega konec.... Oooo, to pa so najlepši in najbolj čustveni trenutki kar si jih lahko zamisliš!!! Samo zato bi šla takoj še enkrat tja .

vanilla a ko si pa delal na dojenčku nisi pa še nč o porodu razmišljala? Ker mene to že prej mori (zdej, ko šele razmišljam, da bi počasi blo treba začet planirat na dojenčku, če "hočem po planih" ). Mogoče bi pa mogla si rečt tko kt ti...ven bo mogu it  in vse strahove nekam poslat... 

p.s. Sanika oprosti k ti smetim temo


_____________________________

Ce te nekdo ne ljubi na nacin, kot si zelis ti, se ne pomeni, da te ne ljubi z vsem, kar zna.

nu_tella, o ja, seveda sem tudi pred nosečnostjo imela ta strah, ampak že takrat sem se tolažila tako, da sem vedno videla nasmejane obraze mladih mamic in si mislila: ja, pa saj očitno ne more biti tako hudo. Pa če bi res bilo tako hudo in bi se dogajali zapleti, potem se več noben ne bi odločil imet otroke in bi po svetu hodili sami edinci .
In res ni hudo, to lahko rečem še vedno, čeprav sem komaj mesec dni po porodu.
Aja, joj, kako neumno se mi je zdelo, ko sem vedno slišala stavek: Ko bo vsega konec bo itak vsa bolečina pozabljena.... No, ni glih tako, bolečine se seveda spominjaš, ampak še zdaleč ni tako huda, da bi zaradi nje si kvaril že cel mesec prej, tako kot sem si jaz... Ampak res, ko je konec, ga ni bolj čustvenega momenta kot so prvi trenutki po porodu z otročkom.... Pa sem bila tako skeptična prej in nisem verjela, da bo res tako.

Pa nikakor se ne obremenjevat s porodom, ko še recimo niti zanosiš ne!! Pa ker res ni razloga! Porod je čudovit dosežek v življenju ženske. Jaz sem si po porodu rekla, da se mi zdi, kot da bi Mount Everest preplezala.... tak ponos je to, hehe .

Sama čakam na drugi porod, pa me spet grabi strah, zato razišljam o akupunkturi kot pripravi na porod, je katera kaj slišala o tem ali imela sam izkušnje?Skoraj nikjer ni česa za prebrat na to temo zato me zanima, če je res tako redka praksa al nič ne pomaga?

Mene je blo tud ful strah poroda ker mam res izredno nizek prag bolečine. Prebrala sem vse mozne knjige o porodu in rojevanju in po vsaki knjigi me je blo sam se bolj strah! No in pol je prsou dan poroda in je slo vse tko hitro mimo da niti dojela nisem! Res je da boli, ampak je nekako drugacna bolecna kokr ce se udaris...pa itak ti dajo neki v zilo in si pol od tistga tok zadet da sploh skor ne ves zase, vsaj na mene je tko delovalo..Ne vem no, meni se ni zdelo tok hudo kokr sem se bala da bo.

kar se tiče poroda je vsako strah. jaz sem mela full težek porod in me je bilo malce strah nove nosečnosti. zdaj sem v drugo noseča in je strah malce prisoten. prejšnjič mi je na sprejemu na ginek zdravnica rekla, da je ta prva bila full velka-4200g in 53cm, da je nardila tako pot, da bo zdaj v drugo šlo 1,2,3. sma se obe kar zasmejale in me je njena izjava kar po pravici povedano prav potolažila.

_____________________________

3 datumi v mojem življenju: 2.8.2005, 24.10.2009 in 22.5.2010.