Pozdravljene!

Imam sinka starega 9 mes in vedno sem si želela veliko otrok. S partnerjem sva se dogovorila da bo največja starostna razlika med otroki 2 leti. vse lepo in prav, ampak imam pomisleke. problem je v tem da sva z  vedno sama. mož ima toliko prijateljev, ki jih nikakor ne more oz. noče razočarati ko kateri pokliče( za pijačo, prevoz,....) v glavnem vedno gre in mu ni mar če sem jaz jezna. vem da bi mi večina svetovala pogovor, vendar to ne vžge. je zelo trmast in se mu vse to sploh ne zdi neki problem. če mu rečem da veliko hodi okrog(to je vsaki dan) izpadem kot tečna in nadležna žena, ki moža nikoli in pod nobenim pogojem nikmor ne pusti( v vsakem prepiru sem nazadnje jaz tista, ki je vsega kriva). bojim se da če bom zanosila ostala sama z kar dvema otrokoma in takrat verjamem bo veliko bolj naporno kot samo z enim. ne vem kaj naj storim???

najprej razreši s partnerjem, potem pa šele planiraj drugega otroka

_____________________________

iz malega zraste veliko

Midva imava tako urejeno - najin sin je le 1,5 meseca starejši kakor vajin - ima dan, redko dva v tednu ko gre on s kolegi ven - no, po službi gredo na kakšen kofe in čvek, včasih on dela neki za svojo dušo, imam pa tudi jaz "prosti izhod" brez sina ali pa si doma privoščim nekaj zase - dve uri kopalnice, risanje,..., ampak sva pa dogovorjen, da so vikendi NAŠI! Obvezno!

človeška narava je taka, da se zelo težko spremenimo oziroma še bolj direktno človeka ne moreš spremenit. če se že, se mora sam. to pa je zmožen le redkokateri.

Jaz bi na tvojem mestu zagotovo imela še enega otroka, ker je dosti bolj zabavno kot imeti le enega. Glede na to, da si precej sama pa zagotovo ne bi hitela. Daj prvega približno ven s pleničk (tako čez prst, no) ko se bo rodil drugi.

Tudi jaz imam moža, ki sicer nima tolk prijateljev in gre redko ven je pa na nek drug način odsoten (to je čisto drua zgodba)  in je otrok vedno bil in bo večino na mojih ramenih. Si pa izborim dan, ko je skrb njegova. V bistvu imam po vrtcu 3krat na teden varuško (sosedo, ki je upokojena) en dan moram it ponjo jaz en dan pa on. Ko zboli sem seveda samo jaz "dovolj dobra" :) za ta malo. Ne vem kakšen emergency bi se moral zgodit, da bi z bolanim otrokom doma ostal on.

Zaključek: le v redkih primerih (in srečne tiste) so možje angažirani z otroci v enaki meri kot ženske. Seveda moraš brez pardona doseči skupne družinske trenutke sreče, pa naj bo to vikendi ali pa kadarkoli - da ga NIKOLI ne bi bilo, potem naj kar gre kam drugam .
Otročke pa le še imej, vsaj še enega, da bosta imela družbo in da bo bolj pestro. Pa srečno!

_____________________________

Mamica Anoushke (2002) in Akasha (2008)

Stunfek

Jst pa mislim, da zna bit tvoja situacija problematična na dolgi rok. Morda se mož še ni navezal na sina, ker je še premajhen da bi skupaj brcala žogo in da bi lahko komuniciral z njim. To je boljši scenarij, tisti slabši pa je, da ženske pričakujemo da se bo mož z časom spremenil-pa se NE BO! Prijatelji, šport, hobiji so vedno prvi, otroci so ženska zadeva. Ne vem, ne poznam tvojega moža, se pa spoznam na psihoterapijo in sem slišala že veliko takih primerov, potem pa je odvisno kako to sprejme in obvladuje žena. Probaj taktično in brez očitkov njemu spoznati, kaj je tvojemu možu res pomembno, kaj mu je vrednota, poglej vzorec ki ga ima iz svoje mladosti-se mu je oče posvečal, ga je sploh imel?? Tukaj se da najti veliko odgovorov, zakaj se mož tako obnaša in se mu to zdi popolnoma prav, čeprav ti trdiš drugače in imaš prav. Obvezno prej razčisti, preden se odločiš še za enega otroka!

Lp. B.

Jaz bi s takim možem še do prvega otroka verjetno težko prišla...za drugega pa ni šanse. Razen seveda, če se zavestno odločiš, da še vedno hočeš veliko otrok, ne glede na njegovo obnašanje.
Svetujem ti pa, da razmisliš.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Joj kaj storiti? Sama ne vem ,bi ga pa postavila pred dejsvom,da je družina na prvem mestu. Opazila sem ,da nisi poročena,to ne bi smelo spremeniti dejstva da sta z otokom pri njem na prvem mestu!Pogovorila bi se in bi mu dala vedeti ,da lahko gre enkrat oz.dvakrat na teden ven z prijatelji,pač pa bi želela da tudi jaz grem enkrat na teden ne vem mogoče z kolegico samo na kafe in da tisti trnutek on poskrbi za otroka!Glede drugega otroka pa bi počakala oz. po pogovuru z njim se potem skupaj odločila!Vem želja je velika ,ampak tudi skrb za otoka je velika in  rabi oba starša(mamo in očeta). to je moje mnenje ,sama ne vem če bi bila v tvoji koži ravnala tako ,kot sem napisala.Tako da daj času čas,na vsezadnje sta že družina in vrjamem ,da ste srečni .Težave so vsepovsot in sproti jih je treba reševat.Želim Vam vsao srečo v naprej in imejte se radi!

Prijateljev noče razočarati?....ja kaj pa ti?
Družina je ja na prvem mestu. Ampak ok to se bosta že vidva zmenila.

Je pa res tako kot je rekla že ena pred mano; [citiram] Obvezno prej razčisti, preden se odločiš še za enega otroka! [citiram]

Sicer pa poglej, lepo mu povej kaj si o tem misliš in da si želiš še enega otroka, ampak te skrbi to, da ga ni veliko doma in da mu je družina (vsaj koliko je berljivo iz tvojega napisanega teksta) njemu šele na drugem mestu. Zakon temelji predvsem na zaupanju in verjemi mi, če te ne bo razumel kaj mu hočeš povedat....  Rekla si tudi, da ne vžge pogovor. Mu pa napiši pismo . Podjita s sinekom nekam, ne vem, naprimer k njegovim staršem, k kakšni tvoji prijateljici, družini .... in mu napiši, da si šla in da prideš ko prideš. Pa to večkrat naredi mogoče si bo prišel gor kako se ti počutiš.

Želim ti veliko sreče!

LP

_____________________________

Najraje jih imam:
Laura- 26.6.2001
Gorazd- 13.8.2003
Gašper & Gaber- 6.1.2007
ter da seveda ne pozabim najboljšega ter najprijaznejšega moža Klemna.

Kot je že Laurago napisala: pojdi s sinom ven in ne bodi doma!!! Zakaj pa? Saj tvojega moža, kot razumem nikoli ni, je zunaj. Pa bodi še ti. Klin se s klinom zbija! Seveda mu verjetno ne bo všeč in bo imel kup pripomb in ti bo težko, ampak boš vsaj videla, kakšna bo reakcija. Mogoče se bo potem pogovarjal. In če po nekaj poskusih ne bo za pogovor - dobro, dobro razmisli, kaj te čaka. Ker takole živet, bo težko, po porodniški boš šla še v službo, in bo časa še manj, pa veliko več obveznosti. Nekoč sem imela takega in hvala bogu imam danes drugega, ki lahko cel dopoldan skrbi za tamalega, ko sem jaz v službi, gre z njim k zdravniku (če je treba), pa v trgovino, pa kuha in pospravlja. In se pogovarja. Po mojem če ni pogovora, ni življenja v dvoje ali troje.
Razmisli in srečno!!!!

Če ga pogrešaš že ob enem otroku, ga boš ob dveh še bolj. Uredi situacijo preden ponovno zanosiš (tudi pred naklučjem se zaščiti). Še en otrok stvari ne bo uredil in misli nase, kako bo tebi lažje čez življenje - samo za otroke tudi ti ne moreš živeti, oz. tudi če je to tebi dovolj, bo prišel čas, ko bodo odšli in kako boš potem!? Vse dobro!!!!

Draga anonimna, tudi jaz mislim kot dajamajain nekatere ostale...nimaš ravno zveze, ki bi ti omogočala normalno vzgojo in skrb za še enega oz. za večje število otrok, vsaj zaenkrat ne...mogoče pa se bosta še pomenila..mogoče pa se bo bolj povečal družini, čez čas...saj tisti dogovor dve leti razlike lahko tudi prekoračita, a ne, ker bo tako za vse vas bolje. Vso srečo!

_____________________________

Strah sega do tja, kjer se začne neizbežno; od tam naprej izgubi ves smisel.
Coelho