Ja, tudi jaz sem to čutila oz. zraven vsega še slabo počutje, občutek krivde, strah pred neznanim, strah pred prihajajočim dojenčkom, strah da ne bom znala prav skrbeti zanj, strah če si res sploh želim vse skupaj, očitanje sama sebi zakaj nisem tudi jaz tista "srečka nosečka", ki bi božala svojega bušija in dojenčka v sebi imenovala "pikica". Pač, s porodom se je v trenutku vse obrnilo in sem bila najsrečnejše bitje na svetu, vendar nosečnost... Preveliko in preveč enega samega strahu.

To, kar opisuješ ti ni depresija, lahko pa vodi vanjo, če si pravočasno ne pomagaš oz. se vzameš v roke. Pogovarjaj se o tem, povej, kako se počutiš in to je dober korak k boljšemu počutju.