Danes sva bila z mojim sinekom v lekarni in pred nama v vrsti stoji ena mlada punsa  tm 16, 17 let in se je vsa tresla, nohte grizla, skratka grozen pogled, in nato pride na vrsto in reče 10 inekcij z iglo...  mene je skoraj kap, ko sem to slišala.... zanima me kako preprečiti, vzgajati otroka, govoriti otroku da otrok ne  zapade v to...  midva sva oba strogo proti drogam, cigaretam... (ne moti me če vi kadite, sem tudi jaz v najstniških letih.... )

pogled je bil grozliv, škoda takšne fejst punce ... upam, da ste razumeli vprašanje.... čeprav mislim, da bolj spada takšna tema na vzgojo...???

_____________________________

Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.

1/3 je vzgoja, 1/3 okolje in 1/3 karakter ...

Se bom raje popravila: 1/3 je vzgoja, 2/3 pa karakter.

Več, žal, ne moreš narediti.

Jah, tudi jaz vse več takšnih deklet srečujem no in fantov (živim lučaj od metelkove) ... Nikoli pa ne bom pozabila kako sem leto nazaj ob 4ih zjutraj (ponoči) šla na vlak in ker je bila blagajna na LJ železniški postaji še zaprta so pred drsnimi vrati sedeli 15-18 let stari najstniki s takimi pogledi da dol padeš. Izbuljene oči, samo ena majhna pikica v učkih ... Takrat me je tak srh oblil, da si mislit ne moreš.  Otroci, v najlepših letih svojega življenja ... in jih vidiš takšne sredi LJ.

Jst se tud pod tole podpišem.

Pa milim, da full pomaga, da so starši vsaj približno pozorni na družbo v kateri se otrok giblje (torej okolje). Čeprav to vedno ne gre.
Največ je pa sigurno od karakterja odvisno. Otroku ne moreš zkoz za ovratnik dihat in ga v vato ovijat.

Sicer pa danes itak ni samo droga tisto hudo kar preži na najstnike. Je treba bit pozoren še na 100 stvari. In ko bojo naši najstniki,  bo tega vsega še več in več in več.....

točno tako. poznam mamo, ki se je trudila na vse načine, z očetom sta bila ločena, otroka pa ...ne vem no...groza.

punca je zabredla v odvisnost, bila v komuni v španiji, se uspešno zdravila, pred slabim mesecem pa jo je ubil mož - diler.
njen brat, sicer ni odvisnik, ampak čustveno in moralno otopel...

boga mati, koliko je pretrpela poleg otrok
in ponavadi so vedno starši krivi....

samo boga lahko molim, da moj otrok ne bo tak

Jaz pa mislim da srečen otrok ne bo pristal na drogi. Probal ja, ne pa zabredel. Kako pa ustvarit srečnega najstnika se mi pa še sanja ne.

Je pa dejstvo da so nekateri ljudje bolj nagnjeni k odvisnostim kot drugi.

Jaz se z otroci- imam že dva najstnika- predvsem veliko pogovarjam o vseh nevarnostih - tudi o drogah. Poiskušam imeti predvsem odkrit odnos z njimi in občutek imam, da mi to uspeva.

Moj moto- če jih naučim odkritosti in pravilnega pogleda na življenje, tudi ne bodo zabredli v takšne težave. Vedeti pa 100% ne morem.

_____________________________

Život ide dalje,
život brzo odlazi...

Pomoje si al nisi za to, nevem če lahko kako preprečiš, lahko ti otroka zaklepaš, pa če bo se želel se bo že znajdu da bo dobil kaj hoče.Je pa res nekaj malega tudi odvisno od družbe, ampak res malo.Ker če si karakter in rečeš ne, te nemore noben prisilit da boš jemal nekaj kar veš da bo škodlo tebi in še ostalim

Glede te punce pa to, vsaj šla je po sveže igle..

S prvim odstavkom se nikakor ne strinjam, z drugim pa popolnoma.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Ja, tudi mi se veliko pogovarjamo o tem. In zelo si želim, da bi mu seglo do srca, predvsem pa do pameti.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

dostkrat se sliši, da ga je družba potegnila in pokvarila..... družbo ssmo si poiskali sami in tako si jo bodo tudi naši otroci

kot je purple napisala, z otrokom se je treba pogovarjat in mu pokazat tudi grdo stran življenja v katero lahko zapade in samo upamo lahko, da nam bo uspelo, da bodo sprejeli življenje, ki jih ne bo teplo.

Eden izmed načinov, da mladim pokažeš, kam pripelje droga, je, da jim daš knjigo Mi, otroci s postaje Zoo v roke, kasneje naj si pa še film ogledajo. Mislim, da je marsikoga prav ta zgodba odvrnila od drog.

Jaz film zavrtim otrokom v šoli v 8. razredu.

točno to je moj namen od takrat, ko sem prebrala knjigo. sicer so noter zastareli podatki o starostih najmlajših smrtnih žrtvah, je pa zelo slikovito opisano, da te droge prestrašijo.

učiteljica v oš nam je za to knjigo povedala v 7. razredu in je rekla, da jo je njena hčerka že prebrala, ko je bila v 4. razredu.

SE strinjam....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Recepta ni, odvisnik lahko postane zelo srečen otrok, s čudoviti starši ali pa nekdo, ki je živel v katastrofalnih razmerah. Preprečit ne moreš, lahko pa vsaj delaš v tej smeri, da otroku privzgojiš neko odgovornost do sebe.

Na misel prihaja nekaj stvari:
- statistično je dokazano, da so k odvisnosti otroci, katerih starši so striktno proti kakšnim koli drogam (so abstinenti). Kar torej ne vidiš v svojem okolju in je obravnavano kot popoln greh in prepoved, to je najbolj mamljivo. Pogovor in odprti odnosi?
- fajn se mi zdi (ne samo zaradi drog), da otroka naučimo reči ne. Da znajo razmišljat s svojo glavo, poznajo svoje meje in se jih tudi zavedajo.Da imajo že v puberteti močno osebnost - ne podlegajo idejam o sprejetosti samo, če si kul - da se pred sošolci in prijatelji dokazuješ s tem, da enega prižgeš, spiješ en liter vina,... da se zavedajo, da to niso prijatelji, če te silijo k neumnostim, temveč te pravi prijatelji sprejemajo takega kot si. Tudi če reče ne. (Npr. koliko je spodbujanja, ko kdo pride na obisk, dajmo, bomo spili en liter, pa eden reče ne in ga vsi spodbujajo, naj se ne drži nazaj,... Ko postane odvisen, mu vsi obrnejo hrbet. Bodoči odvisnik ni znal reči ne, okolica njegovih želja ni sprejemala.)
Drugo vprašanje je, kako to privzgojiti .
- privzgajanje odgovornosti. Skrajnosti privzgajajo beg iz realnosti. Preveč popustljivosti in razvajenost otrok: otroci nimajo v življenju nobenih ciljev, vse želje so jim takoj izpolnjene, za nič se jim ni treba potruditi, občutki veselja ob doseženem so kratkotrajni, ker ne vlagakjo svojega truda in se dolgočasijo. Po drugi strani otroci, ki so doma močno omejeni, nič jim ni dovoljeno: beg v droge, ker prinašajo vsaj nekaj občutka zadovoljstva, beg v svobodo, upor avtoriteti. To se mi zdi, da je kar pogosto videti pri odvisnikih.
- genetske predispozicije. Žal je tako, da so eni nagnjeni k odvisnoti, neglede kaj narediš. Od vseh kolegov, znancev,... jih je 90% kadilo travco, tako občasno, kot popestritev (študenti ). Vsi, razen enega, so poznali meje, trava ni nadomeščala njihovih potreb, ki jih ne bi dobili v vsakdanjem življenju. Le eden od vseh pa je (in še vedno) kadil travo, ker je imel potrebo po tem. In on bi bil odvisnik v vsakem primeru. Zdaj kadi, pije alkohol v velikih količinah, se fila s tabletami. Za njega sem prepričana, da če ne bi imel tega, bi se pa prenajedal, nakupoval v topshopu, dirkal z avtu, karkoli kar bi ga naredilo high. Tak ne p okarakterju ampak zaradi genov. Njegovi možgami rabijo stalne močne impulze.
-  glede knjige Mi s postaje ZOO:  to mi je povedala sestrična. NJena prijateljica je na veliko kadila travo, "uživala",... Ko je prebrala to knjigo je s svetlečimi očmi rekla: uf, kaj moram še vse sprobat, kaj še nisem doživela.... Geni? Tako da to je lahko tudi dvorezni meč

Ni recepta, res.

Nejcko, ni nujno. Sama se spominjam svojih najstniških let, knjigo sem prebrala najmanj desetkrat, kar požirala sem jo. To je bila moja biblija. In vsakič znova, ko sem brala o "bajnih in nepopisno lepih" občutkih zadetosti, me je zagrabilo, da bi tudi sama spoznala te občutke. Kljub temu, da sem vedela, kam vse to pripelje čez čas, me je strašno firbcalo, kakšen filing je, ko se ga pribiješ s heroinom. K sreči je razum prevladal nad radovednostjo, kar je v najstniških letih težko. Še danes sem nadvse srečna, da nisem poskusila, kajti pred časom sem zvedela, da sem alergična na opiate in že najmanjši odmerek bi bil zame usoden.

_____________________________

EX JERY

Ženska, ki je pretrpela izgubo otroka, se ničesar več ne boji. (židovski pregovor)

http://www.freewebs.com/trini-horjulska/

-----------------
..popolnoma enako sem razmišljala jaz, le da me ni mikalo si dat heroinskega šusa, temveč sem bila skoraj obsedena z Bowijem, z njihovim načinom življenja...
Tudi sama sem prišla v stik z raznorazno drogo, vendar sem se ustavila pri par pokušinah trave, čeprav sem bila včasih na kakšni žurki, kjer so vsi (ampak res čisto vsi!) snifali koko .. Pa nisem bila vzorna najstnica, le nekako mi je vse, kar sem vedela o drogi (prebrala ali se s kom pogovarjala) bilo enostavno too much zame. 
Nekako sem zmeraj vedela, kje je moja meja, ne glede na družbo.  In srčno upam, da bom tak refleks lahko privzgojila svojemu sinu!  

_____________________________

ROŽICA

No, upam da to ni genetsko pogojeno,če je, upam, da se naša ne bo vrgla po atiju..

jaz pa upam, da boma uspela, Žanu toliko pameti vcepit v glavo, da  ko bo prišel v takšno sizuacijo, da bo reku NE, HVALA.

_____________________________

Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.

Jaz pa mislim da je vzgoja velik oz.skor največ. Sej so eni bolj nagnjeni in se ne da dostikrat nič naredit. Sam  če po sebi cenim mislim da takrat ko nisem se znala odločit me je mami vodila z vzgojo... Se mi zdi da včasih hočejo starši bit prijatelji z otrokom, in potem je to sej mi vse pove. ej ne dela nič slabega. Je pa tako da redkokateri otrok vseeee pove staršu.

Heroin sicer na začetku pušča možnost, da po njem več ne posežeš. Vendar dokaj kmalu ob občasni uporabi heroina pride v možganih do fiziološke spremembe. Ne psihične. Pride do telesne spremembe v možganih. Zato je tako trdovraten.

Crack. Crack povzroči takojšnjo odvisnost. Ko probaš, si že odvisnik. Ko probaš, si že zabredel.

Tega pa ne vem, če je kej dost v sloveniji..?

Nagnjenosti ne mores spreminjati...

...lahko pa spreminjas dolgcas, razumevanje, odkrito izrazanje custev,....