Pozdravljene,
zanima me kako ste psa navadili na novega družinskega člana.

lp.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pri nas je  tudi potekalo normalno kot prej. Mi smo tudi pustili prve dni, da se je pupici približal in, dajo je ovohaval. Le kaj me je strašansko motilo je lajanje, ko smo dobili obisk in to me moti še danes, ker se je naša pupica zelo preplašla:(...
Ampak pes je pes nikoli ne bo nehal lajat...

Kaj posebnega nismo počeli. Ko sem se vrnila s porodnišnice, je bila pri vratih, dovolila sva ji, da je vse prevohala, šele nato smo šli naprej. Potem je pa počasi vsak dan bolj spoznavala, da tisto vreščeče "one"ne predstavlja nobene nevarnosti zanjo.

Danes so najboljši prijatelji.

Pozorna bodi le na to, da ne bo se počutila zaradi otroka zapostavljena, da ji bodo "pravice"kratene(npr.če je prej bila v hiši, da bi z prihodom otroka moral pes iz hiše),...Pa mislim, da ne bo problema.
Je pa malo tudi od pasme odvisno in od karakterja psa.

LP

Ko sva prišla z malim iz porodnišnice, sem ga najprej jaz prečohala, prebožala do onemoglosti, nato pa smo dali malega z lupinico na tla, da je še njega spovohal. Prve tedne je kazal ljubosumlje tako, da je vedno prišel zraven naju, ko sem malega dojila. Tako sem z eno roko držala malega, z drugo čohala psa. Nikoli ga nismo odrivali vstran, probali smo ga čim več cartat in mu kazat, da ni nič manj ljubljen. Kljub veliki bojazni, saj je že šavsnil nečaka, moram rečt, da se zdaj odlično razumeta in se vse zmenita. V 1 letu ga še ni šavsnil (trkam), pa mu mali dela take, da pes tega ne bi pustil nobenmu.

Zoprn je pa lajež, ko nekdo zazvoni, ali če kaj zunaj zasliši . Pa na sprehodu, ko mali joka, pa se mudi domov, pes bi pa lulal in šnofal na vsakem metru . Te pa pes vsaj spravi ven na sprehod v vsakem vremenu

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

ah pri nas je tudi malega prevohal, potem ga je nekaj časa ignoriral, zdaj ko pa vidi, da bo mali (po dveh letih) pač tu in da bo ostal, sta se navadila eden na drugega in se včasih celo igrata skupaj.

naš kuža (sedaj ga že 2 leti ni več) tudi ni delal nobenih problemov. povohal ga je, ko sem sina prinesla domov, potem pa je vsak večer spal pri njegovi košari. mislim, kuža je spal pri sonovi košari.
moram reč, da tudi potem, ko je bil sin večji, star eno leto in več, pes nikoli ni delal problemov. mali je res lahko z njim počel kar je hotel. tudi jedel mu je iz roke. če je bil sin preveč siten (beri: ko se je sin hotel igrati "konjička" z njim ), se je pes umaknil.
lajal pa tudi naš ni nikoli na nikogar, tako da teh problemov ni bilo.

brez problema.najprej smo pustili, da ga malo povoha in ga je čisto ok sprejel. preden je prišel, je fant nesel domov eno njegovo pleničko in mu jo dal za povohat.sicer mu je pa zdaj, ko že malo bolj miga in razgraja, bolj zanimiv.ko bo pa hodil in jedel sam, bo pa po moje cel žur.
mamo pa labradorca, in je nasplošno ful družinski in navajen bližine ljudi.

Še nevemo kako bo, ker ga verjetno niti nebova mogla dati zraven da bi ga povohal, ker bo nevarnost da mu kaj naredi.  pa še je mladič. Ampak otrok nima rad.... iz neznanega razloga.

_____________________________

Najin sonček je privekal:
28.3.2010 ob 17:41 uri. Težek 3410g in velik 50cm.

1.Mesec: 4620g in 54.5cm
2.Mesec: 5690g
3.Mesec: 6400g in 63cm
5.Mesec: 7860g

mi še danes vsi skupaj spimo  v 1 spalnici(jaz ,mož,3 letnik in dve ). mali nima privilegijev.spi v svoji postli,oni pa z nama pod kovtrom.
delali nobenih razlik,tudi med noseč.nisem za vsak drek umila roke,če sem jih čohala,lupčkala.
in mali se je še k je bil v trebuhu dzval na njun lajež.pa je zdaj včasih tudi grob do njiju,ampak ga imata zelo radi.sta maltežanki,kakega bokserja ali večjega psa si ne predstavljam pod kovtrom. oz.gre če si sam.

Mi imamo terierja doma...ufff, ljubosumen za popi***** ko smo malega domov prinesli. Pa smo go še vedno crkljali, pa pustili da je povohal dojenčka, ampak še vedno vsakič ko smo meli dojenčka v naročju je rinil v nas, pa težil, nas butal s smrčkom, v glavnem hotel je da se boža njega...je kar trajalo da se ga je navadil, zdaj (že nekaj časa no) ko pa je naš mali star že 16 m pa je lažje, ker ga pes normalno dojema, se ne počuti več ogroženega, verjetno zarad tega, ker ga tut mali čoha, pa objema, pa cuka, pa hodi zraven njega na sprehodu...Očitno zdaj, ko ima pes pozornost od vseh družinskih članov je pa OK. Pomojem odvisno od pasme pa karakterja psa...nikakor pa ne spreminjaj odnosa do psa in ne izvajaj "novih vzgojnih ukrepov" do njega pa bo, mogoče bo trajalo kot pri nas, lahko pa da bo čist ok že po par dnevih.

_____________________________

Freedom is just another word for nothing left to lose!!!