Sem srečno poročena, imam prečudovite otroke, trenutno sem na porodniški pa vendar sem zelo zelo osamljena. Mož dela cele dneve, ves čas sem sama z otroci, ko pride je utrujen, sicer se z menoj pogovarja, meni pa manjkajo pogovori s prijateljicami.

Problem je v tem, da so vse moje prijateljice že zdavnaj rodile in imajo
že velike otroke in jih ne zanimam jaz in moji dojenčki. Pravzaprav so me zelo razočarale, saj so se kar umaknile. Za prvega otroka so še malo spraševale kako in kaj počne, ko sem rodila drugič se je še katera oglasila, potem pa so se obiski zredčili, dokler se niso prenehali.

Zdaj niti ena ne pride več k meni, ven me ne vabijo, saj vedo, da imam majhnega dojenčka in nisem zanimiva, saj nimam moči lutati celo noč in žurati.

Ali je po tridesetem vse končano, mi je res usojeno, da bom samo žena in gospodinja, po končani porodniški pa služba in to je vse...

pogrešam čveke s frendicami, vendar starih vez ne mislim obnavljati, saj so me prizadele, ker so se umaknile

a obstaja kak link kamor bi pogledala in morda našla kakšno prijateljico, sem že povsod iskala a so same zmenkarije ali pa so vse zelo mlade, jaz pa sem stara okoli 35 pa me zanima, kje bi našla kakšno prijateljico, saj ven ne hodim, če pa grem z vozičkom pa nobene ne srečam

sem družabna, zgovorna, komunikativna pa ne gre...

Tuki jih je kolker hocs..

sam res...jst sem tud eno zeeeeloooooooo fejst nasla tuki

Ja kako pa to
Mislim, da se ti ni potrebno sekirat..si na pravem forumu..tle gor smo same čveke, pa tudi take k smo vsestranske. Za žur ali sprehode, pa kuharijo in pospravlljanje. Za doma in v mesto ali park. Vglavnem smo vsestranske. No to govorim v svojem imenu

Ne zakaj.. ah to gor je blo bolj v prenesenem pomenu sej ste razumel

Tuki jih res lohk kr neki najdes... pa se prou zanimiv je, k jih najprej spoznas tle na forumu in si jih predstavlas po svoje, pol jih pa se u zivo srecas in te kr na rit vrze... Usaj tko je blo pr men... Zacvekala sm se z eno, k je bla tolk proti cigaretom, da sm mislila, da me bo ze na forumu likvidirala, ker pac kadim... potem sm ji pa rekla, da morva it na kofe, da tole razcistiva... in sva sli in kaj je blo - svoj cik je przgala se pred mano, pa ga mam ze jst nonstop u gobcu.

Seveda da po tridesetem ni vse končano. Se ti bodo oglasile tiste, ki so že preko trideset, jaz moram bit še tiho .

Tle pa mislim, da boš našla kakšno sorodno dušo, mogoče še iz tvojih koncev. Ne obupaj, pridruži se nam na čvekanju, pa bo

Anonimna s kot pa si, tud jaz pogrešam zelo pogrešam prijateljice, pa kar nekako negre in ne gre, so znanke s katero greš 1× na sto let na pijačko al pa kavico, ampak prave prijateljice, take ki bi prišla kdaj tudi k meni, ne da jaz nonstop nekam lazim pa ni. Pa ne vem al res tako malo sama naredim za to al kaj je narobe z mano 

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

ja poznam tole tvojo situacijo. tudi jaz imam zdele mal čez trideset.
pri meni je bilo pa ravno obratno. ko smo pri nas imeli dojenčka, so ostale frendice še kar žurale in me pač tudi niso več vabile sploh, če so se odločile za večerni klepet. pa po pravici povedano to tudi nisem pogrešala, saj imam ob sebi moža s katerim se res zelo veliko pogovarjava.
zdaj, ko pa jaz imam že mal večja , in imajo one dojenčke so me pa kar začele spet klicat, da bi se kje dobile. ampak popoldne, ne zvečer. in zdaj jim je ful žal, da smo takrat (za skoraj 5 let) prekinile stike, saj smo bile še iz šolskih dni neločljive in v bistvu takrat tudi vse spoznale fante, ki so sedaj tudi naši možovi.
zdaj smo spet tiste stare frendice. včasih pa me tudi kar zamika, da bi kje spoznala kakšno novo (vsaj za kakšen čvek).
če hočeš, se mi lahko oglasiš na ZS. prijateljic se nisem nikoli branila. sploh pa zaradi otrok nisem nikoli prekinila vseh stikov z njimi.


_____________________________

Moji fantje so moj zaklad. :) Brez njih bi bil svet prazen.

Veš, da ni vsega konec. Tudi jaz sem 30 in imam 3 majhne otroke. Stike imam z 2 sodelavkama s katerima smo bile že prej dobre prijeteljice, ena ima tudi 3 otroke druga je zdaj prvič noseča, pa tudi prej, ko je bila še brez otrok smo imele še vedno stike. Pridemo ena drugi na obisk, slišimo se po telefonu. Se mi zdi, če bi bile tele tvoje prijetaljice res prave ne bi zdaj prekinile stikov. Eno zelo dobro pa sem spoznala ne enem kuharskem forumu. Imava stike bolj preko zs, pa na kakšnem srečanju se vidimo.
Po moje tebi bolj manjka časa glede3 na to, da imaš male otroke, vsaj pri meni je tako. Čeprav meni ni nikoli dolgčas, veliko gremo z otroci okoli napr. v knjižnico pa v trgovino gremo skupaj...
Res je, da se stistimi s katerimi sem še prej pred otroci veliko prežurala ne družim več ampak mi njihova družba tako ali tako ne paše več, ker so vse brez otrok ali pa imajo že skoraj odrasle. Pa še vedno hodijo žurirat meni pa ni do tega. Imam dost norenja po diskotekah.
Če napišeš vsaj približni iz kje si doma pa ni hudič, da se ti ne javi katera blizu tebe. Če si kje okol Litije doma sva pa skor sosedi.

pri meni je tudi tako. kje se že dobimo na kakšni pijački, ampak jaz bi rajši videla, da bi imela tako prijateljico, da lahko kdaj tudi do nje skočim ali pa ona do mene. tudi moj mož namreč dela v turnusu in sem včasih popoldne tudi sama. saj so res otroci, ampak vseeno bi pa rabila kakšno kdaj za pogovor.
sej s frendicami se kdaj pa kdaj slišimo, samo zadnje čase kar samo po mail-u, to pa ni to.
iz kje si pa ti puncica?


_____________________________

Moji fantje so moj zaklad. :) Brez njih bi bil svet prazen.

A so pa morda za to imele kak razlog? Kaj je večja možnost, da so se spremenile vse one ali ti? Draga moja, rojstvo otroka življenje pač spremeni, to je dejstvo. Posledično seveda tudi starša. Vendar je ogromno primerov, ko ( predvsem novopečene mamice ) dobesedno najedajo svoji okolici s prigodami in vsem okrog njihovega otroka. Enostavno ne zastopijo, da se je svet spremenil samo njim kot novopečenemu staršu, vem ostalim pač ne. Sej je vedno fajn kako reči tudi o otroku, ampak govorjenje le in samo o tem pa resnično odbije še takega prijatelja. Ne gre jim torej zamerit, da vsi niso pripravljeni sprejeti tvoje okupacije.

  Jasno, po drugi strani pa to pomeni, da te pač ne sprejmejo take, kot trenutno si. Alora, pravilno razmišljaš, najti bo treba prijateljice, ki bodo s pogovorom nekje "na tvojem nivoju". Ja, jaz pa verjamem, da jih ni tako malo, ki imajo kakega otroka podobne starosti. Tak da če boš malo pogledala naokoli, ni vrag, da ne bi kake našla.

  Kot tretje pa - otrok, kot rečeno, življenje starša korenito spremeni. Nikakor pa ne v taki meri, kot si ti npisala, da boš zdaj pa samo še mama pa gospodinja. Ni res, sprostitve boš imela toliko, kot si jo boš znala naredit. Včasih je kako stvar treba mal bolj zorganizirat, najt kako varuško ipd., pa se vse da. Moraš pa tudi za to seveda imeti voljo.

  

< Sporočilo je popravil Wahoo RR -- 19.7.2007 14:56:31 >

nihče ne bo prišel k tebi. ali ga sama povabi ali pa pojdi do kakšnih sorodnikov, sosede. saj ljudi je veliko, samo ti moraš narediti prvi korak. pa pozabi na ego in naredi to, kar hočeš narediti

življenje se pač spreminja in včasih je več časa za žur, potem pa za družino. jaz si ne predstavljam non stop nekam letati in klepetati, uživam v družinskem življenju.

res pa je, da tale forum zato tako cveti, ker je takole najlaže klepetati.

_____________________________

iz malega zraste veliko

No takole, leta tukaj niso važna, to ti lahko garantiram. Trenutno se tvoje življenje vrti okrog čisto druge osi kot pri tvojih prijateljicah. Verjetno pa takrat, ko so one imele majhne otroke, tebi njihov stil življenja ni bil čisto po meri.
Zate sicer ne vem, ampak veliko mamic z majhnimi otroci ne zna govorit nič drugega kot samo o otrocih. Tiste, ki so ven iz tega štosa ali pa še nimajo otrok, so pa tega naveličane. In se pač potuhnejo. Tako pač je, navzkrižje interesov. Počakat, da mine ali pa si poskusi najti novo družbo. Ja vem, lažje reči kot narediti. Ampak tako je.

Zakaj bi jih pa morali tvoji otroci zanimati po dolgem in počez?

Kot praviš, so same čez to že šle in verjamem, da se večini ne da ure in dneve govoriti o polulanih plenicah in o tem, ali se je otrok nasmehnil za dve sekundi ali za dve sekundi in sedem tisočink.

Meni je to vse fajn in v užitek pri mojem otroku, da bi pa o tem poslušala ure in ure? Ma nehaj. Me odnesejo noge kolikor hitro je to mogoče. Razen v primeru, da je otrok bolan, potem je to druga zgodba.

Ampak za čvek . Pa saj sem že ves dan v tem filmu in za čvek pričakujem vse kaj drugega.

anonimna nič se nisi oglasila oziroma odgovorila na naše čveke.
kaj praviš na vse tole napisano?


_____________________________

Moji fantje so moj zaklad. :) Brez njih bi bil svet prazen.

No, jaz sem ostala brez stare družbe, ker imam prva in edina zaenkrat otroke. Pa sem tukaj na RR nekaj res krasnih punc našla, prijateljic. Mogoče boš tudi ti.

Ah, jaz še 30 nimam, pa opažam da sem izgubljam vse prijateljice okoli sebe. Sem še študentka, sicer stara 28 let, moje prijateljice so čisto vse še samske ali imajo mogoče fanta, jaz pa poročena in noseča. In posledično temu za njih popolnoma nezanimiva, ker ne hodim žurat, ne iščem priložnostnega seksa, sploh ne opazim descev okoli sebe, komaj se premikam s tem trebuhom....In seveda so se klici zreducirali, tu pa tam se še kakšna spomni name, ampak tudi sama opažam, da ko se dobimo si nimamo kaj za povedat. One bi čvekale o temu kje so ga dobro žurale, pile, kakega dobrega deda ujele, shoping, razprodaje, kam gredo v soboto.....jaz pa razmišljam o  in se sploh ne morem posvetit njihovim težavam, ker se mi počasi že zdijo banalne... njim pa veretno moje....
No, kaj sem hotel zdaj povedat.....da sem tudi jaz vedno bolj osamljenaaaaaaaaaaaaa . Bo treba najt kakšno z  za se družit. Ker tako dalje več ne gre.

Ne, po tridesetem se ne konča. Ja, otroci in družina ti spremenijo življenje, enostanvno ne moreš živeti več življenja, ki si ga žival prej. Naučiš se živeti drugače-tudi druge prijatelje spoznaš. Če po pravici povem, mi je zdaj veliko lepše kot prej (znam bolj cenit vsak trenutek).  Upam, da čimprej spoznaš prijatelje, za kakšen čvek pa ni problema-smo tu!


Tebi colt- pa vse naj boljše!

_____________________________

Život ide dalje,
život brzo odlazi...

Mislim, da se niso frendice umaknile, ampak si se ti... Ena mojih najboljših prijateljic me ni in ni upala poklicat, ko sem drugič rodila, da ne bo kaj motila, pa da ne bo v napoto in sem jo pol leta samo jaz klicala in jo vabila na kavo in ji vedno rekla, da me lahko kadarkoli pokliče, da če ne bom imela časa ji bom to povedala, dokler ni končno dojela...

Zato mislim, da je pametno, da mal pogoltneš zamero in jih ti pokličeš in jim poveš, da bi šla še kdaj rada z njimi ven in na čvek, pa se boste verjetno spet zbližali. V prijateljski odnos je treba kar precej vlagat.

Pa tudi s tvojim se zmeni... Jaz imam tudi dva mala otroka in moža, ki dela po cele dneve, ampak mu lepo povem, da čez dva dni grem pa zvečer s kolegicami ven in naj se tako organizira, da bo imel punci na čez, pa je...

Malo organizacije in truda, pa bo!

P.S.: Pa stara sem čez 30

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Sori ampak nikjer nisem zasledila, da bi ti bila aktivna pri ohranjanju starih prijateljstev, povsod pišeš kako so so te one 'zapustile' ... morda pa mislijo, da si ti ne želiš njihove družbe  , da potrebuješ čas, da... ne vem kaj...  brez pogovora boš težko ugotovila zakaj so se odmaknile ?!?

Drugače pa, tudi jaz sem edina od kolegic, s katerimi se družim, ki imam otroka, pa me nobena ni dala na "off". Mogoče toliko okrog ne hodimo, je pa toliko lepše, ko me one obiščejo in počvekamo o vsem živem. Vidimo pa se sigurno vsako soboto.

Mogoče res ti nisi imela časa za njih, ko so hotele k tebi ali pa si jim vlila tak občutek. Pokliči jih, povabi jih na kavico in čvek,...

se strinjam z viv.

moj moto pa je: život počinje posle tridesete  malo heca. prej sem ga prežurala in prebluziula naokrog. najprej sama, nato z možem, zdaj pa kolikor dopušča čas z otrokom ali brez.

tudi sama grem tu in tam ven, na koncert, na klepet...

pa moj mož tudi cele dneve dela, pa večinoma tudi jaz (se izmenjujeva) in živimo sami. pa gre. je pa res, da ne čepim non stop z nekom, zato pa več tukaj klepetam

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Sem iz Ljubljane.

Sem prebrala vse kar ste napisale.V bistvu so se mi precej umaknile že ko sem bila prvič noseča, tako da sploh ni bilo časa, da jim veliko preveč govorim o nasmehih, prvih zobkih in podobno.

Saj starih frendic niti ne pogrešam, za čvek ni problema, tu gor čvekam in se načvekam, pogrešam pa takšno, ki ji lahko kaj zaupaš, ko ti je hudo, takšno, da veš da je ona tam zate in ti zanjo, takšno ki ni jezna, če zvečer ne moreš žurati oz. mi ni več do tega

Ampak kot pravim, to se ne najde preko oglasa, kajne in starejši smo, manj je možnosti za kako iskreno prijateljstvo, no morda le jaz tako mislim, ker sem pač bila razočarana, priložnostnih prijateljic je pa kar nekaj, že v Šparu se kar s kakšno začvekam, tako da to ni problem.

Rada bi imela vsaj eno iskreno, pravo prijateljico, ampak se mi zdi da je to tako težko najti, kot nekomu, ki že več let išče partnerja.