Naša je začela komplicirat pri 6 m. Podnevi je jedla samo kosilo in večerjo (80 do 130 g GH, dojit se ni želela). Kosilo okoli 12 ali 13 in večerjo okoli 19. Vmes ni želela skoraj nič. Ali nekaj žličk GH ali 5 požirkov iz joške. Ponoči pa bi se dojila vsake pol ure. In jaz nisem tiste sorte, ki bi v vsem sledila otrokovemu ritmu (čeprav jo imam najraje nasvetu). Noč je za spat in ne za jest, pa naj se ona na trpalnice postavi. In sem začela po enem mesecu takega ritma malo delat na tem. Zdaj ima 7 m in jo že en dober teden ponoči malo bremzam. Podojim jo še po večerji, pol okoli 1 ponoči in nato še zjutraj okoli 6 za zajtrk. Ponavadi se je med 12 in 6 uro zbujala vsako uro ali še pogosteje, zdaj pa že dva dni lepo spi od 12 ali 1 pa vse do 6ih. Tudi čez dan je bolj razpoložena ker več poje in ni lačna. Nekatere boste rekle, da prej ni jedla ker ni bila lačna, ampak jaz sem videla, da z njo ni vse v redu. Od kar prakticiram novi ritem, poje tudi dopoldansko in popoldansko malico in sitnobe ni več. Meni te fore, da čisto v vsaki stvari popolnoma slediš otroku ne sedejo več, čeprav sem jih še do pred kratkim čisto podpirala. Mi smo nejegova družina in vsi se prilagajamo, tako kot se mi otroku, se mora tudi otrok nam in v tem je potrebno najti skupno harmonijo. Mi smo njegovi starši in ne sužnji. S tem ne mislim nič slabega, ampak ne more v vsem obveljat njegova. Najti je potrebno le pravo metodo, da dosežemo kar želimo in da bo obenem tudi otroček zadovoljen, pa čeprav bo mogu kakšno minutko pojokat.
Kako boš rešila "problem" nočnega hranjenja ne vem. Če te to zelo moti boš sigurno našla pravi način. Mogoče pa se bo samo uredilo čez kak teden. Jaz sem posegla v njen ritem in obe sva bolj zadovoljni. Je pa res, da je naša nekoliko sterejša. Srečno