Težko ti dam kakšen pameten nasvet, razen tega, da se zadeva z leti malo pomiri-zmanjša. Moj ima delavnico, kjer dela, zraven hiše svojih staršev. Vsak dan se z mamico vidi vsaj ne vem 5x. Ona mu naštimuje zajtrk, pa kosilo opoldan (kot za dojenčke), pa oh in sploh. Moj mož se rajši z menoj na smrt skrega, kot da bi doma (pri svojih starših) kaj rekel nazaj. Prva leta me je to grozno žrlo in nerviralo, po nekaj letih se mi zdi, da sem se mal navadila, malo se je pa intenzivnost zmanjšala. Zlasti sedaj, ko ima tašča več dela z varstvom dveh otrok od hčerke + imajo doma od druge hčerke dojenčka. Sem ji večkrat kaj tako rekla, da ni treba, pa da je dost star, da zna sam za jest naštimat (ker res zna, doma vedno skuha, jaz skoraj sploh ne kuham), pa je imela vedno ene izgovore zakaj. V glavnem ga "crkla" 100 na uro.  Jaz sem bila pa zmaj. Zdaj se že nekaj let sploh ne bodem več z njo, samo občasno (jaz sem pri njih na obisku 1x na dva meseca) ji kakšno med vrsticami povem.
Je pa res, da moj svojih oz. naših problemov in dejanj in namer, v glavnem nič ne razlaga svoji mami. Samo če ga kaj vpraša, ji na kratko pove. Bistvo je v glavnem v tem, da tašča ne ve, kaj bi mu še v rit vtaknila, pa ji sploh ne bi bilo treba.

Tako, da če je navezanost huda, dokler se živi skupaj, je to težko presekat na nulo. Se pa  po mojih izkušnjah kar da preživet. Je pa čist odvisno od človeka, pri tebi je očitno tvoj mož tisti, ki išče starše, ne tako kot pri nas, ko je tašča tista ki ne zna naredit črte, da se je sin poročil in osamosvojil.

o tem sva se že precej pogovarjala, pa ne najdeva skupne točke. sama sem bila pred poroko zelo navezana na svojo družino, sedaj pa sem se precej distancirala od njih. vsaj tak občutek imam. in to pričakujem tudi od moža, ki pa ne vidi te svoje navezanosti nanje in pravi, da ga utesnjujem (ker nimam nobene prave družbe) in se vtikujem itd. mogoče je del resnice v tem.
stvar, ki me najbolj teži, pa je, da imam občutek, da zaradi te družinske firme poklicno še vedno vplivajo nanj, da se še vedno olloča nekak tako, kot so želje njegovih staršev. njegov problem je tudi v tem, da ne zna biti odločen in ko se že za nekaj odloči, ga še vedno kaka nepredvidena stvar lahko vrže iz tira, da začne dvomiti v svojo odločitev. sploh, kadar staši mislijo drugače kot on.

      Mama,oči in brat niso bivša družina.Prijatelje lahko izbiraš ampak starše pa sorodnike ne. To kar je navezan na njih je posledica vzgoje,družinskega podjetja in drigih okoščinah.Tudi če se boš preselila in če najde drugo službo verjami bo skoraj isto.To je tudi navada da se vsak dan čuje z njimi. Sam bo hotel da je na tekočem.Rabiš čas pa dosti živcev da bi to izrihtala. Zakaj mu daješ svobodnega prostora?Takrat ko hoče k njim sama najdi kakšno drugo zadevo in ga ti odpelji nekam ali pa ga pošlji da nekaj izrihta.Daj mogoče se boš spomnila sigurno na nekaj kaj bi se rabilo izrihtat sigurno nekaj okrog otrok.Vsako minuto njegovega svobodnega časa izkoristi za vaju.

Kar se tiče pogovorv z taščom pa tastom boljše bi ti bilo da to ne narediš ker boš povedala kaj te tare in bo hujše.Tako boš povedala kje je tvoja šibka točka. Sicer ne moreš  za skoz otrgat niti ki jih povezujejo če so v dobrih odnosih.To ne ni poskušaj ker boš dobila samo kontraefekte. 

Pogovor samo z tvojim možem amapk na lep način in vztrajnost s tvoje strani.

Pa z dretjem sigurno da ne boš nič rešila.Da bi ti življenje bilo malo lažje ne se ubadaj z njimi.Včasih nekaj spregledaj samo da si prihraniš živce.Verjemi se bo obrestovalo.

< Sporočilo je popravil sneška_ -- 8.11.2007 8:33:29 >

se pravi, ti imaš težave z možem on pa s tabo. zakaj, ker te noče dobesedno ubogati in dela tudi po svoje? ne krivi za vajine težave ,oz. za tvojo diktaturo, njegovih staršev. a selitev in zamenjava službe je tudi tvoja ideja in se on strinja po dolgoročnem teženju?

in ne, ne smeš posegati v njihov odnos. ali ga sprejmi talega kot je (z družino vred) ali pa pojdi in si najdi drugo copato. predvsem se moraš pa pogovoriti z njim, pa poslušaj ga, ne samo vsiljevati tvojega mišljenja

_____________________________

iz malega zraste veliko

Očitno je popkovnica med možem in njegovo mamo še zelo trdna. Če pa nimaš nobene prave družbe (in ne otrok), pa pojdi tu in tam tudi ti ven (ali pa začni bolj pogosto zahajat domov) - lahko, da si bo potem razlagal, da z domačimi pleteš kaj proti njihovi družini, lahko pa, da bo razumel tvojo osamljenost - nenazadnje pa ti je sam dejal, da njega preveč utesnjuješ.

Glede pogovora s taščo, pa ti bom tako dejala: to je njen otrok in četudi ve, da je on grešnik, bo vedno potegnila z njim in ga zagovarjala. Zato lahko s tem močno poslabšaš odnose z njo in celo z možem. Drugo bi bilo, če se tašča in njen sin ne bi razumela (takšnih primerov je le pečšica, so pa) - potem bi ji lahko odkrito povedala vse.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Pa meni se to ne zdi nič takega. Več glav več ve in butast je tisti, ki goni svojo in niti ne pomsili, da morda nima vedno prav.
Na sploh sem dobila občutek, da oni, torej ta "družina", čisto normalno, človeško funkcionirajo, samo ti se pa nekako počutiš ogroženo. Morda je pa vzrok za tvojo ogroženost kje drugje.

hvala za nasvete. imate res prav, da lahko s tem samo poslabšam situacijo. je pa res čudno, ker se starši res ne razume dobro, precej so se in se še vedno prekregajo, si govorijo kletvice v obraz. po takih prepirih je nekaj dni pravi mir, drugo življenje, potem je pa spet vse po starem, brez kakršnega koli opravičila. prava definicija "love-hate relationship"a

splišni, on ima vedno prav in težko sprejme nasvet. in ko se odloči, da ne bo šel npr. na visoko šolo, ker mu je višja dovolj, to drži, dokler njegovi starši ne rečejo, da to je pa res koristno in da to bi pa res moral narediti. in potem je odločen še kakšen teden, potem pa spet začne razmišljat, pa cincat, pa spet ne bo šel na visoko,... zaradi mene ima lahko samo višjo, ok zasluži z njo, tudi v drugi službi bi, časa za študij tako ali tako nima, ampak visoka je res nekaj toliko boljšega. ne vem, no. in to cincanje traja že več let

Aja, če se pa tako čudno obnašajo, kar zmerjajo da se s kletcimai in to, ne, to pa meni tudi ne bi bilo niti najmanj všeč. Sem mislila, da so lepo kulturni in se pač posvetujejo med seboj, si zaupajo in to. Ampak izgleda, da to ni tako. ma težko je takole karkoli svetovat, ker očitno se lahko čisto narobe razume situacijo. In po moje tudi največkrat se.

To kar opisuješ se dogaja meni. Samo da je obratna situacija, da sem jaz tista, ki nisem izpeljala separacije od mojih staršev. Z možen se kragava o tem že tri leta, pa nič ne pomaga. Pogovorila sva se, da to ni ok in tako dalje. Ampak meni se zdi ta odnos še vedno ok. Ne vidim, da je to narobe.
Sama moram izpeljati separacijo, da bo to dobro zame in za moj zakon.  Samo ne vem kdaj bo to. Upam, da čimprej.

Držim  pesti, da bo tvojemu možu uspelo, kmalu.

Meni se pa vseeno zdi, da si ti malo ljubosumna na njegovo družino. Njemu očitno čisto odgovarja, da je z njimi in da es z njimi dogovarja. Mene bi pa motilo, če bi bil moj mož ljubosumen na moje starše. Ful ne bi tega prenesla, take posesivnosti, da moram biti samo z njim. Jaz sem se z mami slišala večkrat na dan vsak dan, dokler je bil živa. Meni se to ne zdi nič groznega. In ne vem, če bi me motilo, če bi moj preživljal veliko časa s svojimi, priklopila bi se zraven, ap bi bilo. Saj je isto, če ima dec šport ali gostilne ali je pa cel dan v službi....niti enega ne poznam, ki ne bi imel česa, če drugega ne, pa spi vsako popoldne. Tvoj ima pač familijo za hobi, se meni zdi.

To da tvoj partner cinca pri odločitvah, je del njegovega karakterja. Zato tudi ti z njim lažje shajaš, ker se ga da prepričat, ker je malo manj nasilen najbrž pri tem, se pusti pregovorit tudi od tebe. Če bi bil ravno obraten, bi te pa tudi motilo, da ne popusti, da hoče, da je vse po njegovo.

Druga stvar bi bila, če bi se do tebe oni grdo obnašali, pa tega nisem razbrala, ali pač? Zakaj se pa ti ne povežeš z njimi, pa se vključiš v njihov ritem in ne izkoristiš lepih stvari, ki ti jih ponujajo, naj pa še zate skuhajo, ap pospravijo, ap kaj vem kaj še vse.... A veš, koleričnost prenašat ni glih nekaj težkega, če to vzameš kot šport, pa se jim režiš zraven, se ti zdijo otročji. To je njihov problem, če se bolj glasno skregajo sem in tja. Ma ne vem, težko je sodit, če ne vidiš tega bolj od blizu. Lahko so res oni ful zateženi, lahko pa si ti ljubosumna, pojma nimam.

Zakaj se pa o tem ne pogovoriš z možem?