danes zjutraj smo imeli sestanek in po končanem uradnem delu sem rekla, da naj ne skrbimo, če bo delo opravljeno saj jaz delam za dva....Od 9 sodelavk me je vodja in še štiri (tri od teh so z mano v pisarni) objele :bravo: in mi čestitale, druge pa so šle ven kot , da se ni nič zgodilo...ena je celo komentirala: eni pa si privoščijo...jaz pa v smeh:) Kako so vaše "kolegice" sprejele novico?

:racka: za vaše :duda:

Pri meni pa ni bilo objemanja in ne čestitk.Delamo samo štirje in to 2 in 2 na smene (gostinstvo),začeli so se hinavsko obnašati do mene in ko me je vodja zamenjala na tisto delavno mesto ki je prej delala sodelavka sva se pa z sodelavko začeli kregati , ker ona misli da morajo delati vsi po njenem kopitu,ampak pač vsak dela po svoje nato pa mi je še vsako besedo če sem jo slučajno povedala pretiho 8da naj grem domov če ne mislim govorit glasneje),če pa sem povedala na glas8je pa rekla da naj se ne derem na njo)!
Po domače povedano samo >jebejo< me v glavo.Sami hinavci!!!

Pri meni so bili veseli! Itak pa sem preko študenta, tako da ko končam, me pač ne bo več.
So mi pa ful čestitali in zdaj me pazijo, da se ne pretegnem!
Mi je lepo...

Pri meni ve samo šef in 1 sodelavka!! Za druge me pa briga, ker so že tako sami hinavci!

Takoj povedala šefu zaradi kajenja - v vseh pisarnah se namreč kadi ko utrgano. Zdaj pa mamo nekadilsko pisarno:bravo::bravo::bravo: In ker očitno so dedci še huj ko babe glede čvekanja, je kljub izrecni prošnji naj bo tiho, vedela naslednji dan cela firma. S tem, da doma še nisem povedala.:(( sem pa tud doma ta vikend povedala. No zdaj se mi pa tle vsi v službi režijo...:)- in me hecajo 100 na uro.

Jaz sem povedala, ko sem bila noseča nekje 13 tednov:)..Reakcija šefa je bila pozitivna:bravo:, rekel je tudi, da je to počasi že pričakoval. Namreč avgusta 2004 sem se poročila:)-...Zdej me pa "špara" pred težkimi projekti.Moški del sodelavcev me nonstop heca, za sodelavke pa lahko rečem da znajo bit tud nevoščljive:(...Ampak ne vse :bravo:...

LP:sloncek:

Ne bi se rada hvalila, toda med nosečnostjo sem se v službi še najbolje počutila (sedaj sem na bolovanju in prav pogrešam sodelavce). Novico so vsi lepo sprejeli in mi ves čas pomagali in me ˝šparali˝.
Pred nosečnostjo sem razmišljala o zamenjavi službe, a po tem ko sem vidla kakšne fajn sodelavce imam, bom kar ostala. :bravo::bravo::bravo:

Tudi jaz sem imela podobne izkušnje. :( Ko sem povedala svojemu nadrejenemu, sem se tresla kot šiba na vodi... Kakšnega posebnega navdušenja ni bilo, vse skupaj je izgledalo bolj kot ZELO prislijen nasmeh. :zmeden: Malce sem bila razočarana, ampak ne za dolgo! ;) Ampak v službi pač je tako... Je bilo tako tudi, ko sem se poročila - cel kup nevoščljivosti.

..jaz sem najprej povedala ožjim sodelavkam s katerimi se občasno tudi privat družimo in so bile seveda zelo vesele :)-:)-
Potem se je pa postopoma razvedelo še po ostalih oddelkih in tudi tam so bili veseli.
Zaenkrat še nisem dobila občutka, da bi komu "šlo v nos"...
Čim lepšo nosečnost vam želim:rozica:

Pri meni je bil šef navdušen, sam da sem bla mal bolj bleda me je dam poslal, če me je videl s fasciklom v roki mi ga je takoj vzel z rok, da ja ne bom pretežko nesla, je raje on (pa čeprav sploh ne bi smel ničesar dvigovati- išias pa to).

Zdej pa ne vem če bo spet tko navdušen.... če je ratal bi sam še do srede oktobra delala.. ojoj.

Meni pa še povedati ni bilo treba, šo moji poroki je šefica kar sama ugotovila da bom kmalu zanosila in mi za poročno darilo izustila: HVALA LEPA NASVIDENJE.
Pa sem letela na zavod in sedaj se preživljam z pomočjo zavoda.

Sto ljudi-sto čudi.