Na vas se obračam, ker nujno rabim kakšen nasvet, spodbudno besedo oz. karkoli, saj lahko samo tu na rr povem kaj mi leži na duši. Še mamici, ki je moja najboljša prijateljica, nekako ne morem. Sem poskusila, vendar ne gre.   Smo mlada družinica, z nekajmesečnim dojenčkom. Otročka sva si oba močno želela in ko sva končno dočakala tisti magični  dve črtici, sva bila najsrečnejša. Skupaj sva se veselila, urejala otroško sobico in čakala na prihod najinega malčka. In potem končno najlepši dan v najinem življenju.  Se vprašate kje je problem…naše življenje je za marsikoga pravljica, za naju pa postaja vedno večja muka.   Včeraj mi je moj dragi povedal, da si ne predstavlja več nas kot družine. Da ga to omejuje in da žal ni družinski človek. Ker "družine" ni nikoli imel, mu tudi sedaj ne pomeni nič. In da mu posel in druženje s prijatelji pomeni več. Odraščal je s starši, ki nikoli niso znali pokazati  nežnosti, ljubezni in so jim bile druge stvari pomembnejše. Imel je zelo hladno otroštvo in staršem je ušel takoj, ko je lahko. To tudi sam priznava. Očita mi, da sem se  čisto spremenila, da mu težim in da nisem več takšna kot pred letom dni preden sem zanosila. Nobenega pametnega razloga ni navedel kot to, da si jaz družino postavljam na prvo mesto, da ne razumem, da bi rad šel s prijatelji na morje in da mu, če mi kaj ne paše in to povem mu pa težim. In da njemu nikoli več ne bo nihče težil, ker ga to ubija.   Mislim, da je med naju postavil zid in se tako zavaroval, pred ponovnim razočaranjem. Po mojem mnenju obstajajo neke frustracije iz otroštva in ne bom dovolila, da to uniči najino zvezo. Vem ,da me ima rad… jaz ga imam najraje na svetu.   Rada bi mu pomagala, pa ne vem kako.

Uf, tole je pa res kriza. Da gre kdaj sam s frendi na pivo, ok. Ampak kr na morje, se mi zdi pa malce prehuda. Kriza je to, če sta se prej lepo razumela. In mogoče je problem res v tem, ker on ni navajen družinskega življenja. A bi bila mogoče možnost, da bi se z otrokom umaknila kam za sebe in bi on sam ugotovil, če ste za skupaj ali ne. Vem, da je to zelo zelo težko. Že midva ko sva sama, pa si ne predstavljam, da bi šla narazen, kaj šele, če imaš otroka. Samo v taki skupnosti pa je zopet zelo zelo težko živeti. Kako imaš pa kaj finance? A si popolnoma odvisna od njega? kaj pa če ga spustiš na morje in se bo potem vrnil? Težko ti svetujem, ker v taki situaciji še nisem bila. Pa srečno

Včasih je potrebno poslušati kar drugi govori. Jaz iz napisanega nisem razumela, da si on želi, da bi reševala njegove frustracije. Želi si biti samski , brez družine.

Žalostno je brati tol.Ker je čutiti,kako zelo si ga še želiš.Samo ne sili z glavo skozi zid,če ne boš morala nič spremeniti.Stvari so vrjetno postale drugačne,odkar imata otroka.Prej si bila samo njegova,zdaj te ima še otrok.On morda tega ne razume in je v eni veliki krizi.Če ne bo mogel iz nje,bo res odšel.Eno stvar ti priporočam-dajta otroka za nekaj dni v varstvo k starim staršem in pojdita za ta čas nekam sama,da se bosta v miru pogovorila,se spoznala...Ne dovolita,da otrok razdre vajin odnos.V vajinem odnosu morda manjka pogovora.Zanj se bo treba dobro potruditi!

Vse lepo ti želim!

spet en fantek, ki ne želi odrasti. njegovi prijatelji bodo tudi odrasli in ne bodo več sami hodili na morje. OK, zelo neodgovorno in nezrelo, ampak takega si pač našla, zdaj pa se pogovorita. pa malo manj zagreta mamica bodi, neguj tudi vajino partnerstvo in ga ne potiskaj stran. predlagam ogled filma The Last Kiss.

kaj pa vem, pusti ga samega na morje, naj se znori in da ven, če res to potrebuje. in če te bo pogrešal, če bo prišel nazaj, bo za večno tvoj. saj veš - mali princ (if you love something set it free, if it comes back to you, will be yours forever, if it doesnt, it was never your ti begin with, al neki tazga).

sicer sem pa tudi jaz hitro pobegnila od svoje družine, kjer se starša nikoli nista poljubila, kaj šele kaj več. pa sem najsrečnejši človek na svetu, da sem to našla.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Žal ga ne moreš prisiliti da ostane z vama z otrokom. Glede na njegove besede, se mi zdi da je že odločil. Žal.  
Mogoče bo dejstvo da je ločen od vaju z otrokom, v njemu vzbudilo žalost in bo ugotovil da vaju hoče nazaj.

Poskušajta z pogovorom, terapijo. Če bo to želel. Prisiliti ga ne moreš.





_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Na te stvari bi moral misliti prej, preden je naseksal otroka. Ostali bla bla o družini je pa zgolj izgovor in bežanje pred odgovornostjo.  O takih ljudeh imam jest eno posebno mnenje...izmečki prve klase.

...ravno tako, kot so njemu zdaj pomembnejše druge stvari: prijatelji, morje, pijače.... Mogoče se je pa samo ustrašil odgovornosti in se boji, da ne bo znal otroku pokazati nežnosti in ljubezni, kot njegovi starši njemu nikoli niso. Upam, da se vse uredi. Veliko sreče ti želim.

Če bi bil res kak teden na leto na morju s prijatelji problem, me ne bi motilo, pa mogoče še kako pivo med tednom, kaj več pa ne bi prišlo v poštev.
Naj ti pove, kaj si točno želi, koliko časa zase, ... in sklenita kompromis. Če se ne bo strinjal, je problem kje drugje in je le izgovor, da ni družinski človek.


_____________________________

se strinjam

Izgovarjanje na primarno družino in njihove odnose je pa zelo odraslo ja. Moj tudi ni imel družine v pravem pomenu besede, pa veliko mojih prijateljev tudi ne....pa so totalno družinski ljudje. Ker si želijo drugačno življenje, predvsem pa želijo drugačno življenje svojim otrokom. So čisto normalni odgovorni odrasli ljudje. Tvoj pa samo išče izgovore, zakaj se izogiba odgovornosti in njegova družina je pač najlažji izhod da se ljudem kao zasmili. In pri tebi že deluje, saj se ti smili, namest da bi mu povedala kar mu gre.

Lahko se probaš pogovorit z njim, pa ne v stilu kako bogi je, ker ni, bogi je njegov otrok ker ima očeta ki ima raje prijatelje kot njega. Povej mu tako kot je realno. Če imam možgane bo slej ko prej dojel da imaš prav. Če pa ne ..... pod prisilo ti nič ne pomaga če ga imaš pri sebi.
Če se bo strinjal gresta lahko na svetovanje. Čeprav še vedno mislim da išče samo izgovore in najlažjo pot da se "osvobodi".

< Sporočilo je popravil karin24 -- 14.8.2007 11:36:50 >

mislm men je tole tut podn. js bi pa čist popi*** mislm kaj se gre. prej ves zagnan zdej pa ni to to kar si je on prestavljal bo pa kr ne vem najraj vrnu otroka nazaj v trgovino al kako? kaj pa če bi mu rekla. ti men tut tale otrok, mah ka pa vem, dej js pa zdej vidm da nism ravno tip ženske za bit mama. tzuki ga maš js zdej grem nezanano kam, pridem če pridem al pa tut ne nazaj. kako bi pa on na to reagiral? otrok je ravnotolk njegov k tvoj sej mu ga nisi dala samo mal na posodo da vid če njemu tak lajf stajl ustreza? mislm kr neki. in se bo tkole na lahek način zlosov vse odgovornosti in spilal samskega frajerja. opa bato pr men se pa tole ne bi prov tko lepo na izi končalo.

Jaz ga na nek nacin razumem. Vajino prejsnje zivljenje in zveza je bila dosti bolj udobna in lagodna kot zdaj, ko je treba stalno skakat okrog otroka in ko ni 5 min miru, kaj sele dolgih pocitnic v dvoje, ko se samo seksa in na nic ne misli.
Glede na to, da je otroke treba imet in da je v resnici z njimi tudi prijetno (se posebej, ko niso vec zelo zelo majhni), se splaca ta cas pac nekako prezivet in iz njega potegnit kolikor se da dobrega.
Na tvojem mestu bi se z njim pogovorila o tem, kaj ga najbolj utesnjuje in ce ima kaksno resitev. Nikakor ne bi bila zoprna ali pa se slabse, zadevo ignorirala. Najbrz mu je res tezko in prejsnje case zelo pogresa.
Ne pozabi pa mislit tudi nase!

Jaz pa,da so "izprdki narave".

To že. Samo ne more on najprej reči..imel bi otroka. Potem se pa spomniti da mu to pač ne paše.  Sej otroka ne moreš vrniti v trgovino. Mora prevzeti odgovornost zanj. Kaj pa če bi (res temačen scenarij) mama otroka umrla. Kaj bi ga dal babicam za vzgajati, sam bi se mu odrekel?

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Jest ga bi razumel v času, ko še ni mel otrok, ko ga enkrat maš, nema a bi al nebi. Otrok je tuki, ni to bicikel, ki ga prodaš, ko ti ni všeč. Jest bi take tipe lastnoročno zmlatu da bi vidl vse zvezde neba. Če je lohk lulčka u luliko namaku nej pa še prevzame odgovornost za rezultat. Kreten razvajeni!!! In pol še njegova žena razmišlja kok je bogi revež, ker ni mel družine pa bla bla. Jest je tud nisem mel, vsaj ne take, ki se komu zdi da bi mogla bit, pa mi ne hodjo take bedarije po čeladi.

Edina posledica luftanja mojega predragega očka je ta, da sem kronično alergičen na take idiote, da bi pa svojo družino pustil, mi pa na kraj mozga ne pride. Sam dokler mu bo anonimna predla, kok je bogi bogi, bo tko. Anonimna, po miz usekat, če ne po miz pa po buči idiotski...ni nič bogi, je komot!!!

K sm te brala sm mislna da mojga poslušam

Se oproščam za smetenje -se v vsem strinjam z kalbotom

To, da gre s prijatelji sam na morje za nekaj dni, se meni sploh ne zdi problem.
Moj mož  tudi hodi s prijatelji kempirat.

Problem je ker si tvoj očitno kar na enkrat več ne želi družine. Ja, ne vem, pišuka, kaj ga je pa zdaj pičilo?
To zame ni odrasla oseba. Saj si vsak kdaj pa kdaj želi pobegniti od vsakodnevnih obveznosti, ampak tako pač ne gre. Ko imaš enkrat otroka ne moreč kar rečt, da si želiš nazaj staro življenje in adijo. Neodgovorno do amena.

Izgovarjanje na njegovo neurejeno otroštvo in družino je pa kozlarija. To samo tebe okrog vrti.

Saj vem, da je zdaj hudo, ampaj mogoče ti je pa bolje brez njega.  

Jst mam pa tak občutek,da se je tip že odloču da ne bo del te družine.Pa naj gre,ti bo lepše brez njega kot pa da bi se non stop neki žrla.Če ne gre pač ne gre.Sam morš pa vedit,da ko bo hotu nazaj (ko bo konc nočnega vstajanja in plenic...) boš mogla bit pa ti močna in mu povedat da pač ne gre...Men je tole da gre sam s kolegi na dopust čist nesprejemljivo.Če je družina se gre z družino!
Kreten

Se opravičujem besedam.. en navaden sebičen prasec je zame tale tip od anonimne. Ja, dokler je bilo življenje kot v pravljici, je bilo vse oh in sploh luštno, zdaj ko so se pa z otročkom pojavile obveznosti in odgovornosti, pa 'rep med noge'. Jao, taki nedorasli tipčki me prav pojezijo!

Anonimna, žal mi je, da sta se z otročkom znašla v tej neprijetni 'situaciji'.. ampak res, dokler boš partnerja 'ujčkala' kako je on ubogi, ko ni imel družine v pravem pomenu besede, pa ko se v zdajšnji situaciji počuti utesnjenega...se ne bo na bolje spremenilo nič.

Res potrebujeta pomoč. Čim več pogovora, žal mora sam priti do spoznanja, da ima doma zaklad, ki ga je potrebno negovati. Hrepeni po najstništvu, vsi izgovori o nevemkakšnem otroštvu so bla bla. Očitno še ne želi odrasti. Hudo mi je zate, res.
Ne vrzi še puške v koruzo, čeprav v nedogled ne boš mogla "dokazovati", da sta z vredna, da ostanete skupaj.

Res ti želim veliko sreče.


_____________________________

Moja fanta sta smisel mojega življenja.

Men pa tole sploh ni sporno.. Pa kaj potem ce bi su na morje s frendi?? Sej ko bi on prsu nazaj, bi se ona sla. Ce pa ona noce, je pa to njen problem.. In potem grejo se vedno lahko skupi. Al pa ati sam s tamalim, al pa mami sama s tamalim.. Moznosti je ogroooomnooooo. Sam zment se je treba in upostevat zelje vseh, ne samo enega.

Jaz osebno sem dobila ob branju tak vtis, da je anonimna res postala drugacna, odkar sta dobila otroka. No, spremenila sta se verjetno oba, ker to je neizbezno. Le da je zanjo to nekaj precudovitega, njega pa je vse tole kar naenkrat zacelo dusit. Namesto da bi si eden drugemu olajsala zadeve, si jih se bolj utezujeta.

Anonimna, ce ga razumes in ce mu zelis pomagat, da bos resila vajino vezo, potem definitvno dajta malega za par dni v varstvo in si vzamita cas zase in za pogovor. Ob intimnih trenutkih ta najbolj gladko tece.. Vprasaj kaj si zeli. Vprasaj ga, kako mu lahko pomagas in kaj bi ga spet razveselilo, da se bo pocutil kot del druzinice.. Povej mu tudi svoje zelje in nikakor ne zahteve, ker potem bo itak vse se slabse.. Nobenih zahtev, nobenih ovir. Bodi mu na voljo.. Prosi ga, da se ti odpre. Ce sta bla srecna enkrat, ni hudic, da sta lahko spet srecna. Zihr. Samo prisluhni mu.. In potem mu povej, da ga imas rada in da nisi vedela da mu je tako tezko in da bi mu rada pomagala, da se bo pocutil spet del vas.. Verjetno ga malo le poznas, da ves kje, kako in kdaj nacet pogovor..!? Samo nic na silo in ob nepravih trenutkih...

Baguska, kako si pa ti predstavljaš dati nekaj mesečnega dojenčka v varstvo za par dni? Se ti zdi to izvedljivo in zakaj že? Zato, da bo lahko še bolj razvajala svojega neodgovornega deca?

Baguska.

Včeraj mi je moj dragi povedal, da si ne predstavlja več nas kot družine. Da ga to omejuje in da žal ni družinski človek.
 
A to si prebrala?
 


_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

ah ja...pride do kakega problema,pa se ze ne vidjo v vlogi oceta, v vlogi druzine...pa je najlazje rect, ej sori stara, ti si se spremenila, jst se pa ne vidim vec v tej vlogi in cau....hm...kaj pa ce bi enako naredila se druga polovica...ubogo dete..

meni se ne zdi sporno,ce gresta za kak dan vsak po svoje na morje...ko sta se sama...zdi se mi pa sporno,ko je tukaj otrok...halo?

da ne govorim kaksne fore ti daje za izgovor...kolk pa je ta dec sploh star? halo? cist vseen,ce pobases kufre in gres...tko bos ti bolj mirna, tudi otrok, dec se nej pa mal skulira...