LP,

no, mi bomo kot kaže imeli razliko me dotroka 2 leti in par mesecev. Kljub temu, da smo se zavestno spustili v to, me je nepopisno strah . Zato bi prosila tiste, ki ste ali boste na podobnem, če mi zaupate, kako stvar laufa oz., ko si predstavljate da bo. Koliko samostojni so dobri 2 leti stari otroci? Kako se ponoči "motita" en drugega (četudi nista v isti sobi).

Zavedam se, da najbrž sprva ne bo lahko, bo pa čez kako leto toliko lepše. Vseeno potrebujem kak konkreten primer oz. mnenje še nekoga, ki je oz. bo na istem.

Naša deklica je stara dve leti in nekaj mesecev. Konkretno ti lahko povem, da bi ob njej ta moment komot imela še enega , ker se fino zaigra sama, zna sama pojesti, se za silo sleči, obleče se s pomočjo, veliko mi pomaga (zanjo je to najboljša zabava ), lulat gre sama na kahlico, sama zaspi,...

Pri nas bo razlike točno 3 leta

Držim pesti, da te strah mine  Vso srečo!

Pri nas je razlika točno dve leti, meni je super. Kot je že moja predhodnica napisala, je bila pri dveh letih že precej samostojna. Sicer je kasneje spet začela zahtevati, da jo jaz hranim, to je bilo, ko je Maks začel jesti gosto hrano, ampak ni bilo panike. Sicer je naša en tak zelo prilagodljiv otrok, tako da se je veliko sama zaigrala, veliko stvari sva počeli skupaj, ona je skrbela za svojega dojenčka in delala vse isto kot jaz, tudi dojila. Ves čas sem stremela in delala na tem, da sta čez dan skupaj spala, istočasno. Ema je hodila enkrat na dan spat, tudi malega sem ves čas tako navajala, da je tudi eno rundo tisti čas spal in tako sem imela jaz čas tudi zase ali pa za kaj postoriti. Naj pa povem, da nimamo nobene babice v bližini, če je res nujno, smo dobili pomoč, ampak to je bilo mogoče trikrat, če je bilo potrebno koga peljati k zdravniku, da smo imeli za drugega varstvo, sicer sem pa za vse sama, oz. mi pomaga mož, kar je doma.

Tudi mene je srkbelo, ko sem bila še noseča, pa sem si rekla, da se bom že sproti prilagajala situaciji in smo super zvozili. Ti se kar prepusti občutkom nosečnosti, uživaj s svojim prvorojencem, ko pa pride drugi, bo vse bolj pestro, pa še lepše. Pa lepo nosečnost ti želim.

_____________________________

Ema (13. 9. 2004)
Maks (27. 9. 2006)
Katja (11. 4. 2010)
Luka (13. 6. 2014)

Pri nas je razlike malo manj kot 2 leti oz. 22 mesecev! kaj naj rečem, včasih zna bit malo naporno,ampak še daleč od tega da bi blo za dol past(kot nekatere rečejo)! meni sam začetek ni bil težek, pri 2 letih je otrok že kr samostojen, čeprav je sedaj ko je satr 2.5 leti dosti lažje delati z njim-je veliko manj trmast, vse se mu da dopovedati...ampak če bi se še 1x odločla bi takoj naredila tašno razliko! sedaj sta stara-tavelik 2.5 leti in mala pa skoraj 9 mesecev- super se skupaj zaigrata, ljubosumja nikoli ni bilo(ok tu in tam,nič drastičnega)..edino kar je ,da tavelik dosti bolezni na malo prenese-oz. njem ni nič, al pa v lažji obliki, tamala pa vse pokasira(no ja sej ni kej hujšega, tko prehladi)!
Men se zdi prav fino, zdej bosta šla vsak v svojo sobo, ponoči se nikol nista motla, tut k sem še malo ponoči dojila, se tavečji kljub luči ni nikoli zbudil! Pozoren moraš biti pa na to-da se res na začetku veliko posvečaš tavačjemu, da ne čuti razlike ko pride novorojenček domov...pa v nosečnosti sem ga že ful pripravljala na dojenčka, mu razlagala da bo dojenček pri mamici pil....no če na kratko povzeme-super je-sploh sedaj ko sta že oba malo večja, tamala že samostojna(sama sedi, se vstaja,plazi)...tavečji pa kr pazi nanjo(ne to ni za v usta, tega ne smeš...)-cukra prava

Živjo!

Pri nas je razlike 18 mesecev in priznam, da je bilo na začetku kar naporno, ker 18 mesečnik potrebuje še veliko pomoči. Starejši je sicer med mojo porodniško hodil čez dan k varuški, tako da njegov ustaljeni ritem ni bil moten. Čez vikend sta ob hodila približno istočasno počivati.

Sedaj je starejši star 3 leta, mlajša pa 1,5 leti in ti povem, da je SUPER. Skupaj se igrata, gledata knjigice. Še vedno je veliko "dretja" ko en drugemu nagajata, ampak sta neverjetno zaščitniška drug do drugega in vedno skupaj stopita, ko je treba trmariti in se borit proti staršem.

V našem primeru se je mala starostna razlika zelooo obnesla. Je pa tudi nekaj res, da če eno leto ne veš več, kako naporno je bilo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hoj,
pri nas je razlika med ta večjim in ta malim 21 mescev. Spomini na začetke so...hm, naporni. Kaj pa vem, naš ta velik je ena živahna pojava, pa je blo skoz 'mami, mami to, pa to', pa mal ga je ljubosumje dajalo, pa mal je 'nazaj' skoču (kakšno stvar, ki jo je obvladal, kar ni znal več  ). Pa še gospodinjstvo zraven...ja, so pa kile na ta račun lažje dol šle . Skratka, blo mi je naporno, ampak zdej sta pa mala dva zakon! Prava dva  sta... se potegneta eden za druzga, ta večji je ful skrben do tamalga, tamali pa 'solidaren' s tavelkim. Če nardim povzetek - začetki so pač vedno naporni, zato so pa nadaljevanja tolko bolj prijetna .
Ni panike, kar pogumno novim dogodivščinam naproti!

Se mi zdi, da sem danes na to temo že nekaj govorila, ne...
sem pa pozabla še nekaj dodat.

recimo moja znanka ima enega fantka, takega zelo pridnega fantka, res. miren, tih, ne razbija, ne razgraja, se zaigra sam, star je eno leto. pa ji je naporno. zjutraj ga vsak dan njena mama odpelje na sprehod, mu da malico in gresta malo naokoli do prvega spanja. popoldne pa ga večkrat pride iskat njena tašča, no, ne vsak dan, ampak večkrat. mamica tega fantka je še na porodniški. in ji na misel ne pride, da bi imela še enega, ker ji je NAPORNO...  

saj me razumeš kaj želim povedat, ne?  
nekako se mi zdi, da so nekateri starši zelo na komot in jim je potem vse naporno. če si pa navajen tempa in ritma, verjamem, da je težko, verjamem, da so težave, ampak ne take, da jih nebi prenesli in (kmalu) prerastli.
saj sem na istem kot ti, pravzaprav bomo mi imeli še manjšo razliko in si mislim, da bo še bolj pestro. moje urnike pa poznaš, tako da...če ne drugo se lahko malo tolaživa. sem se dala v anonimnost iz solidarnosti.

naj ti bo novo dete zdravo in ti uživaj v nosečnosti!

Mi mamo 22 m razlike.Na začetku je bilo kar hudo(3m),ampak to zato,ker se nisem mogla posvetit ta večji kokr sem se prej in me je to čist iztirl,posledično sta to čutila oba otroka.Ela je kr dobr sprejela,razen v vrtcu je bla pa katastrofa,baje so mel 3x več dela kot prej .Zdaj je pa pesmica,saj ne rečem da ni naporno-je ampak prijetno naporno .Jaz ne bi mela večje razlike,je kr fino .

Punce, hvala vsem za vaš prispevek.

Skrbi me še niso povsem zapustile, ampak nekako bo že. Če ste vse ve preživele, bom pač tudi jaz, ne?