Kako se imate v svojih službah?
Vedno bolj ugotavljam, da je pri nas ogromno pritiskov. Šefinja samo teži in teži. Pomembni so samo prodajni rezultati določenih storitev.Če bi hotela vsaj malo bolje dihati in imeti mir, bi morala stranke res ogromno posiljevati s prodajo. Pa jaz tega ne morem več. Dnevno dobimo vsaj 5 njenih mailov, kako smo slabi, kdaj bo kaj prodano. Pri vsakemu zaposlenemu se ustavi najmanj 3x dnevno in ga povpraša zakaj ni boljši. Včasih se zgodi, da se srečamo na kosilu, pa še tam zasika.
Skratka spati več ne morem zaradi šihta. Strah pa me je menjati službo, ker se mi zdi da je težko dobiti službo. Pa tako dolgo sem že v tej službi 10 let, da sem čisto izven forme pisanja prošenj, in hoje na razgovore. Ampak nekaj bo treba narediti.

O madona...sm prebrala službeni pearsing  pa mi ni blo jasno, kako bi lahko bil službeni...bi mogu bit očitno velik presing, da greš to nardit

Drugače pa...v taki službi bi jst pop*****. Sem zdržale eno leto, pol pa ni šlo več naprej. Sploh ne zato, ker v vse kar delam vložim 150% sebe in svojih zmožnosti in ne bo mi pol en sral, da bi lahko oziroma MOGLO bit boljše. Ne more...iz moje strani ne.

meni je v službi najhuje, ker smo tako različni  v očeh šefa. Ima nekaj "ljubljenčkov", ki dejansko nič ne delajo in imajo vse privilegije. IN istali moramo delat še namesto teh. Pa skoz se ponavlja, kako veliko je dela.....da bi pa vsi delali, to pa ne.



_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

O,ja,o ja...stalno huje je!

_____________________________

kaj vse me dandanes čudi...

ja, res je. Vse hujse je v slo.

Kar zelodec mi obraca, ko se spomnim, ko pomislim....

Včeraj mi je rekla kolegica da gre v torek v službo seveda to nebi bilo nič nenavadnega če nebi imela poškodovano roko oz zapestje (imela je opornico sedaj ima samo še povito od zapestja do komolca).In sem jo samo čudno pogledala pa je rekla da jo je klical šef in reku da če jo nebo v službo (zaposlena kot natakarica in to za nedoločen čas)lahko pride samo še po knjižico.

Jaz imam mešanico vsega gor naštetega . Tudi sama vložim v delo ves svoj trud, potem mi pa kakšno tako ven reče, da me prime slabo.
Po vrhu vsega še bolniške za svojega otroka ne vzamem, ampak poskusiva skombinirat z možem, kolikor se da (in pride moj oče iz službe, da lahko tamalo pomirka). Edino eno uro prej sm morala domov (to samo en dan), ker so me klicali iz vrtca, da je tamala zbolela. Naslednji dan mi je pa "vrgla" v fris, da mi je naredila uslugo, da sem lahko šla domov. Ne zaveda pa se, da bi običajna mama vzela 1 tedn bolniške, jaz je pa nisem!
Za bruhat  no future.

Spark, službe ne menjaš tako, da staro pustiš in išeč novo, ampak da iščeš novo in v stari nič ne poveš, dokler nove ne najdeš. tako so meni povedali - sama še nisem menjavala... Tako da ti mirno napiši in pošlji kako prošnjo, pojdi na razgovor in ti želim vso srečo. Vem, kako je lahko grozno, če se s šefico ne razumeš ali imaš službo, ki ti ni napisana na kožo. Včasih se stvari same pošlihtajo, večinoma moramo pa kaj naredit zato... Se pa splača. V službi smo tretjino življenja in prekleto važno je, kako se razumemo z ljudmi okoli sebe. Jaz sem zdaj zelo srečna, ker imam krasne sodelavce in šefa, ampak mi je bilo grozno že ob dokaj majhnih problemih... (sem bolj občutljivček;)

Joj, sam res, očitno čist površno beremo, jaz sem prebrala isto  Pol sem pa študirala, da mogoče v službi zahtevajo, da si daš delat pearsing  

Drugače pa se strinjam z ronjo. Išči službo, ko jo najdeš, pa samo ZBOGOM. Jaz česa takega ne bi dolgo trpela ...

Saj to mi je jasno, da ne bi dala odpovedi, pa si iskala kaj novega.
Pa do sedaj mi je bilo čisto ok v službi. Sej je vedno težila, ampak jaz si vedno rečem, sej šefi so zato da malo težijo. Ampak zdaj je res nenormalno.
Sej bo bolje.

Si prepričana? Ker jaz nisem. Običajno se stvari samo slabšajo.
Pri nas je blo zadnje leto noro - nekatere smo delala in delale, druge so pa naredile minumum ali pa še to ne in hodile k šefu razlagat kaj vse so naredile in kako druge nič ne delajo.

Pa smo se skorajžile, šl do šefa in zahtevale soočenje. Nekaj stvari se je res da spremenilo, predvsem s šefove strani, ampak značaji tistih 'minumalcev' se pa ne bodo nikoli. Morda bi se tudi vi morali pogovorit - če se da. Če ne pa išči in ko najdeš, šibaj drugam. Še so namreč službe z normalnimi šefi.

Fajn.
Več je pritiskov manj se sekiram-se drugi namesto mene .

Sicer so pa taki pritiski izraz nesposobnosti in strahu, ker gospa ne obvladuje stanja, zato pi.zdi. In zato se ne sekiraj, ampak delaj naprej.
Pameten šef reče, da rabi razumne in razsodne ljudi in ne zganja panike po nepotrebnem, ker je to samo trošenje energije in izraz zgoraj napisanega. Je ustrezna metoda samo za nekoga, ki v službi dejansko spi, za normalne ljudi pa ne.

< Sporočilo je popravil milijonarka -- 4.7.2010 17:38:48 >