Naš  spi v postelji skupaj z mano in možem. Zaenkrat še sicer ni začel vstajat ipd., se pa bojim, da bo do tega kmalu prišlo in da bo enkrat padel dol s postelje. Saj ponoči je ok, bo že spal med nama in če bo kobacal po postelji, ga bova že slišala. Zvečer pa le gre spat pred nama in ga pustim samega v sobi. Kako ste ve "zavarovale" posteljo, da ne more dol past?
Zdaj ima ob straneh odeje in vzglavnike, tako da se ne more dol skotalit, ampak če bi se namenil, bi verjetno to že tudi preplezal.

_____________________________

20. 8. 2005 se je rodil naš Aljaž

naš je samo popoldan spal v najini postelji.Pač se mi zdi da ni vredu,če otrok spi na zakonski postelji ponoči.
Mi smo imeli tudi vzglavnike in kovtre okrog,ampak žal otrok je iz meseca v measec močnejši in vse zvrne dol,tako da ko je enkrat prišlo do tega da je padel dol,smo ga premestili v njegovo posteljico popoldan.

Naš 7-mesečnik že od vsega začetka spi v zakonski postelji med nama z možem (v svoji posteljici spi mogoče 2 uri/noč). Posteljo pa zabarikadiram s stoli, pa na tla za vsak slučaj položim povštre, deke...

Upam, da bomo kmalu "prešaltali" na otroško posteljo.

LP

Živjo,

moj 13 mesečnik tudi spi med nama.
Velika postelja je z eno stranjo ob steni, na drugo stran sva dala ograjico, ki sva jo kupila v Baby centru.
Meni je to super zadeva. Namontira se pod jogi in si brez skrbi .Za tisti del, pri nogah, pa navlecem cel kup blazin s kavca in sem brez skrbi. Ograjica je cel cas gor, tudi ko greva midva spat. Mene varuje, da ne padem ko se mali raztegne pocez in me odrine na rob

Evo, sem našla, tudi sonček jih prodaja:
http://soncek.si/shop/page/detail/gitm/3884/312_OGRAJA_ZA_POSTELJO_150_cm/-/ 

Lp, Naja

Jaz pa tega ne razumem najboljše

Zakaj otrok noče spati v svoji postelji?
Dokler je novorojenček, razumem, potrebuje bližino, se navaja...se doji tudi vsako uro...ampak potem?
Moje prepričanje je nekako takšno:
če je otrok zdrav, sit, previt in utrujen, bo zaspal skoraj kjerkoli.
Zelo hudo pa bi mi bilo, če bi moja hči padla iz postelje, ker je nisem v 5ih mesecih navadila zaspati v  najbolj varnem ležišču-njeni postelji.
Na začetku je mogoče težko...ampak zalagati posteljo z odejami, blazinami, kupovati ograje...biti skozi v strahu in še vedno vedeti, da bo prej ali slej lahko padel...  ne vem,če je to komu lažje? Zakaj odlašate? Saj bo vendar moral enkrat v svojo posteljo? Kako pa se mamica in ati kdaj stisneta in pocartata, če je vedno otok na sredini? Pomislite tudi malo nase. Vsi trije boste bolj naspani, srečni in varni, če boste spali vsak v svoji postelji.

Pa brez zamere,
vso srečo!
Cuma

Kaj pa ko bo lahko splezal čez ograjo svoje posteljice, če pade s te višine je še huje kot, če pade z zakonske postelje!?

Vcasih pac nimas izbire. Sploh ce imas otroka, ki se pogosto zbuja. Potem pac odtehtas kaj ti je lazje. To se ne pomeni, da je to potem na dolgo rok dobro, ampak v takrat ti odgovarja. Ce se ti otrok zbudi 5x na na noc, ti pa rabis pol ure da zaspis nazaj, ker medtem vstanes, se sprehodis, se razbudis, potem je bolje, ce imas otroka ob sebi. V taksnem primeru je tvoj spanec boljsi. Stvar seveda ni idealna. Glede na to, da se ze dve leti zbujam 4x na noc, bi verjetno na kak drug nacin umrla. Tako pa se zjutraj zbudim in sploh ne vem kolikokrat sem ponoci dojila. Saj ne recem, da sem zelo kvalitetno naspana, sem pa vsaj spala.

_____________________________

Gospa sem.

Aja. Mi se zdaj tega odvajamo. Polovico noci ze prespi v svoji postelji, potem pa mama omaga..

_____________________________

Gospa sem.

mi vsi trije spimo skupaj, kmalu pa bomo vsi štirje, pa kaj, čez komot ga ni ....n krat na noč se nama pa res ne ljubi vstajat

pa s postelje ponoči še tut ni padel....

_____________________________

NE, ne grem več rodit....JASNO!?

naš je imel pri 2 letih normalno posteljo in na tleh 2 velika vzglavnika, da če bi padel dol, bi padel na mehko   

ubogi otročiček  sem čisto brez besed 

menim , da je ta primer zrel za CSD 

verjetno res....ti povem naslov al je vseeno kam se obrneš

_____________________________

NE, ne grem več rodit....JASNO!?

Anonimna, prosim, ce prenehas, ali bom pa ta post zaklenila.

_____________________________

Gospa sem.

Filip je star 9 mesecev in že od 3. tedna spi v svoji postelci, v svoji sobici!
kljub temu da se dojiva, tudi 2x na noč, da so včasih sitne noči( morda je kriva luna ali pa preveč akcije čez dan; kdo pa ve),  vstanem tudi po 5x...pa kaj, vstanem porihtam zadevo, grem nazaj spat, včasih tudi po 2 uri ne zaspim....ampak tako je in mamice en nasvet ....čimprej svojega malega srčka navadite na svojo postlco...pa kaj če boste vstajale, ste na porodniški
zato, da se cartate z malčki, počnete vse lepe stvari in pri otroku vzbudite nek red, kamor sapada tudi spanje v svoji postelci!!!!
Pa brez zamere, le en nasvet vzgojiteljice in mamice!!!!

< Sporočilo je popravil bina77 -- 13.5.2006 11:19:24 >

se stirnjam s tabo. poznam pa primer, ko je punčka spala do konca porodniške v svoji sobi, potem pa se je začela zbujati nx na noč in je mamica omagala. sedaj do cca 3 spi v svoji sobi, naprej pa pri mamici in atiju...

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Hvala za odgovore. Anonimna, kateri otrok je ubogi

Pa še obrazložitev naše situacije. Ko je Aljaž spal v svoji posteljici, se je zbujal še pogosteje kot zdaj pri nama, pa celo noč sem samo hodila od velike postelje do njegove postelje in se res nisem naspala. Zdaj se ponoči sicer še vedno zbudi nekje 3x, ampak včasih jaz potem zjutraj sploh ne vem, koliko krat in kdaj smo se zbudili. V glavnem, včasih ga primem za roko ali ga pobožam, pa zaspi nazaj, najpogosteje pomaga dojka. Tako se vsi lepo naspimo. Jaz ne vidim nič spornega s skupnem spanju. Pred porodom sem bila ful proti temu, zdaj pa sploh ne več. Z  se cartama pač kje drugje kot v postelji. Otrok pa tudi mislim, da ne bi smel imet zaradi takega spanja kakih negativnih posledic. Vsaj primere, ki jih poznam, se odrstli v čisto običajne najstnike, ki seveda pri svojih najstniških letih nočejo več spat v postelji skupaj s starši.

_____________________________

20. 8. 2005 se je rodil naš Aljaž

Meni pa se zdi skupno spanje nekaj zelo lepega in ga bomo prakticirali, dokler bo vsem udeleženim ustrezalo. Otroci v številnih kulturah spijo s starši in jaz skupno spanje doživljam kot nekaj čisto naravnega. Pa še naspim se bolje- ponoči ga samo obrnem k sebi in stvar je rešena.

hehehe, da bi otrok zaradi tega imel posledice. če pogledamo samo malo nazaj v zgodovino, se bomo spomnili, da so še naše mame in očetje ali pa za tiste mlajše - babice in dedki, spali v skupnih posteljah. vsi skupaj so spali v eni ogromni postelji. morda je le oče imel svojo posteljo. tako mi je vsaj pripovedovala moja babica. babica in dedek pa sta običajno spala v svoji sobi - takrat je več generacij živelo skupaj. in glede na to, da so preživeli in se razvili v normalne ljudi, ki so nadaljevali svoj rod, jim najbrž tole stiskanje v družinski postelji ni tako zelo naškodilo.

se mi zdi, da nam zna tole sodobno kompliciranje veliko bolj naškoditi.

kakor komu paše. eni otroci se čisto fino počutijo v svojih posteljicah - tudi moja se je. drugi pa potrebujejo več bližine staršev.

če je vam tako prav, spite skupaj. če vas moti, ne spite skupaj. tko preprosto je.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein