Otroški program res zna biti problem. Je pa res, da eni starši enostavno nimajo občutka za to, kaj otroku ponuditi oziroma pustiti. Poznam starše, ki svoje otroke "filajo" s turbofolk glasbo že od najzgodnejših let... Kje so otroške pesmice, ki so nam jih včasih prepevale mamice in vzgojiteljice, pa v Oš npr. pesmi od Romane Krajnčan, Kaličopko, Janez Bitenc ipd.? Se mi zdi, da ta glasba kar počasi zapušča svoje mesto. Čeprav je veliko bolj primerna tako po besedilu kot po zahtevnosti obsegi, ritem...).
Da o TV limonadah in reničnostnih šovih sploh ne govorim. Saj sama tudi včasih kaj pogledam - bolj iz "firbca". Ampak odrasel človek premore kritičen pogled na vse to, otroci pa ne... Primer: poznam starše, ki so svoji 8-letni hčerki kupili Bar kartico, da je lahko non stop spremljala dogajanje v Baru (tudi ponoči). Stavim, da že ima kartico za Big brotherja. In potem hoče biti isto napravljena kot tiste smrkljice tam, si lakira nohte, mami jo pelje k frizerju po pramena (prava!!!, ne le preliv, in to po celi glavi), da o izrazoslovju, ki ga pobira tam, niti ne govorim. In kam vse to vodi? K nekritičnim, razvajenim, zafrustriranim mladostnikom... In obupanim staršem, ki ne obvladajo svojih otrok, ki ne vedo več, kam naj se obrnejo po nasvet, ker hčerka noče jesti, sin popiva ali se zadeva kako drugače in si ne najde primernega hobija... Mogoče posplošujem, ampak dejansko je pogosto tako.