zivjo!  ze nekaj casa spremljaj vase teme in sem se odlocila se sama da se prijavim in da kaj skupaj po debatiramo.
Zelo si zelim imeti pa me je strah vseh teh pregledov ki me cakajo in nazadnje se poroda. Sama si velikokrat recem da so pregledi nujni vendar me kljub temu ucasih popade panika. a je mogoce se katero blo strah tako kot mene? pa se nekaj: zelo si zelim brati knjige o nosecnosti in dojencku pa nevem ce je priprorocljivo ker se nisem noseca. no hvala ze vnaprej pa velik

verjetno je čisto normalno da te je malce strah. tudi mene je bilo, ko pa sem prvič slišala kako ji bije srček in, ko sem jo prvič videla na ultrazvoku sem tako jokala da sem  kar pozabila na strah in komaj čakala,da rodim in da jo lahko vzamem v naročje. ničesar se nimaš za bati, ker meni osebno je bilo tako lepo v nosečnosti, posebej ko sem čutila njene prve brce.

tudi jaz sem prebirala revije o dojenčkih in brala knjige še preden sem bila noseča. ne vem zakaj bi bilo to narobe

sancy..... Ni tako hudo. Mene je bilo strah dati krvi, ker sem mala jokica  Ti povem, če moj mož ne bi naredil tisti prvi korak lani, tudi jaz vrejetno bi se vedno bala zanosit.
UZ so krasne, ko vidiš novo bitje.
Danes sem imela GP in sem ponovno videla svojega  kako lepo je bil živahen, da se mu je še G nasmejala.
Z porod pa še ne vem, ampak vem da se splača, ko dobiš v roke svojega  in tisti prvi jok..... Komaj čakam  Jaz sem trenutno na dieti zaradi najnega  ker se mi je med nosečnost povišala sladkor v krvi.

Vem tudi, da ne gre vedno tako kot bi morala med nosečnosti. Jaz sem lani izgubila najnega  (Nežo), ko je bila 19t, ampak moraš biti močna in se ti ponovno sonček posije....

_____________________________

11.07.2008 ob 10:32 se je nama pridružila najina Neža. Težka 2260g in velika 45cm

09.12.2009 ob 10:58 se je nama pridružil najini Aljaž. Težek 3400g in velik 52cm

No tudi jaz že malo razmišljam, da bi še imeli eno . No, mene pa je bolj kot nosečnosti in poroda strah odgovornosti in vseh obveznosti, ki pridejo z novorojenčkom.  

hvala za vse te stvari ki ste mi jih napisale. se ze bolj pocutim. ker si res  zelo zelim imeti   

Strah je vedno prisoten. Strah, če bom sploh lahko zanosila, strah, če bom lahko donosila, strah, če je otrok zdrav, strah pred porodom, strah, da ne bom dobra mama, strah, kako se bo spremenilo življenje,... Nad vsem tem pa prevladuje veselje, ker vem, da bom zmogla vse, kar me bo doletelo, ne glede na vzrok.
Postopke pred in med nosečnostjo pač vzemi za nujno zlo, če ne gre drugače. Če bo z vama vse v redu, zdravnika ne boš pogosto videvala. Lahko pa postopke v nosečnosti vzameš tudi kot bogat vir informacij o svojem otročku - tako bodo pregledi postali vir sreče. Iz lastnih izkušenj ti lahko povem, da komaj čakam na naslednji pregled... pa nisem nikoli prej rada šla k zdravniku.
Veliko sreče!