Moja 5,5 stara  je dobila napotnico, da moramo spulit zobek. In sicer štirko, ki je bila zdaj več kot en mesec odprta ampak se vnetja skoz ponavljajo in jo moramo dati ven. Problem je pa v tem, da noče sodelovati. Razumem, da jo se strah in da jo je strah neznanega. Ampak je s tem zobkom preživela še hujše stvari. Prvo so ji dali plombico...potem so ji ga odprli...sčistili z iglami in je vse lepo presedela in pravi, da je sploh ni bolelo. Je bila čisto ok. Zdaj smo se pa že dva dni borili z njo na stomatološki in ne in ne. Pride v ordinacijo..osebje je tako prijazno, da sploh ne moreš verjet..vsi skačejo okli nje...jasno ji je, da ji bodo pošpricali s tistim sprejem saj je to dobila že takrat, ko so ji čistli...dobi še pikico in hop zobek je zunaj.

Ko se z njo pogovarjaš ji je vse jasno in govori ja seveda bom..potem pa pridemo tja in NE... ne joka ampak enostavno se noče vsest. Smo probali, da je šla sama notri..samo tati...samo jaz...brez učinka. Ko pa gremo domov pa prosi, da jo peljeva nazaj, da zdaj bo pa res. Seveda sem jo včeraj še enkrat peljala in spet nič.

Ne veva več kaj narest, kako jo pomiriti, ker mora biti lepo pri miru...sicer je dela za 20 sec ampak vseeno. Ali naj počakam, da jo bo zabolel pa bo šla ali kaj? Ne pomaga podkupovanje, kazni,...nič.

Je zelo trmast in odločen otrok, ko se nekaj odloči ne popušča. Jaz sem kar malo prizadeta, ker si mi zdi, da mi moj lastni otrok ne zaupa. Tudi mene je bilo grozno strah zobarja mapka, ko je bila moja mami z mano sem se lepo vsedla in bila pomirjena saj je bila z mano. Tukaj pa ne pomaga tudi, če jaz sedim zraven.

Prosim pomagajte.

a otroci ne dobijo nobenih protibolečinskih inekcij?

dobi in sprej pred inekcijo tudi, imajo jo težavo spravit sploh na stol.

Poglej, na žalost imam kar nekaj izkušenj, saj je si naša zobke večkrat razbila. Enega je bilo treba napol zruvanega potegnit ven. Seveda smo proali lepo pa podkupovat in vse, ampka kar se mora se mora, vem da se sliši kruto, povedala sem ji da ne gre domov dokler ne uredimo, sem jo dala v naročje fizično ornk prijela in smo zmogli.

Mislim, da je bilo to zame hujše kot zanjo, vendar ne upam pomisliti na posledice, če tisti zobek ne bi šel ven.

Tako da ko ste enkrat tam povej da ne greste nikamor in bodi na vzven flegma, vsedi se in čakaj v tišini. Bo pomojem kar hitro dojela da misliš resno, dokler pa boš naredila kar si zaželi, pa notr pa ven pa nazaj..... do takrat te ona obvladuje.

Tudi zobozdravnica je rekla, da je na žalost v takih primerih velikokrat to edini način.

Upam da čimprej uspete.

Se zelo strinjam s Shorty, ko je nekaj nujno, ni pogajanj več.

Osebnih izkušenj sicer nimam, ker naša madam, HB, nima težav z zobki, zato pa mi je svakinja pripovedovala njihove zgodbe od zobozdravnika....končni rezultat je bil tak, kot navajamo, s to razliko, da je pri njih bila zobozdravnica tista, ki je na koncu naredila red. Odločno, brezpogojno.

Srečno in dobro opravite!



_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

saj vem, ker sem prebrala.. sprašujem zato, ker se je po moje smiselno extra pogovorit o bolečini, ki je ne bo, če bo sprej pomagal in ga bo pustila nanest. in da jo res prepričate da ne bo nič čutila. jaz mislim da panika izvira od tega, ker ona še ni ponotranjila, da bo dobila nekaj proti bolečini in da bo tisto res delalo/držalo (in da res ne bo bolelo in ne bo čutila). saj si je težko nekaj predstavljat, če tega še nisi doživel (npr. dobil protibolečinsko inekcijo), ampak imho morate delat na temu, da gre tja z vedenjem (ne samo verbalnim govorjenjem) da je ne bo bolelo in ne bo nič čutila.

Hvala za hitre odgovore..zlate ste. Mislim, da ji je jasno, da je ne bo bolelo. Kokr sem napisala je sprejček dobila, ko so ji zobek pucal z iglami in tisto kar boli. Ampak ne in ne. Ja smo probali na silo ampak je punca že velika in močna in tudi zdravnica je rekla, da to ni način, da mora bit lepo pri miru,ker je le inekcija. Ne vem kaj naj res...naj jo spet peljem tja in sedim tam kokr smo že dva dni ? Je pa res, da v tem primeru ona diktira kako in kaj.

Včeraj sem slišala eno sestro, ki je rekla ja kdo je tukaj glavni...ja kaj naj pač jaz nisem hitler ona pa ne otrok, ki se bo ustrašila oziroma naredila točno tisto kar rečem in to takoj.

Ja zdaj je dobila nekaj " kazni " ..ni risank, ne gre k babi na počitnice ,..mogoče bo zdaj dojela, da bo pač treba it ali pač ne...ne vem. Punca se že od nekdaj boji zdravnikov..ima pač nek strah. Saj včasih preseneti in je čisto pridna. Zdaj sem bila prepričana, da bo zmogla, ker je bila takrat pri čiščenju tako pridna. Zdaj sva dajali vatko v zob...skoz sva mislili ali jo ima ali ne...ni mogla takoj jesti. Tudi s tem se poizkusila, da bo zdaj fajn, ko ne bo več teh smotanih vatk ampak ne pomaga.

Moram pa napisat, da drugače za zobke lepo skrbi..redno hodimo k zobozdravniku ampak ta zobek nam je pojedlo skoraj čez noč kokr je rekla zdravnica.

čimveč se pogovarjajte.

Saj se res trudiva, da ji to predstaviva, ker se zavedava, da mora dojet. Danes je šla v vrtec in naj malo pozabi ...tko, da bomo videli mogoče bo sama premlela in se odločila.

Ne bi rada preveč pametovala, ampak so stvari, kjer ni več pogajanj, pogovarjanj. Ko prideš na limito, ne ostane več veliko alterntivnih možnosti. Imam sama skoraj 6-letnico, ki je izredno močan, odločen, trmast karakter, ampak dejstvo je, da smo starši tisti, ki moramo biti glavni. Permisivna vzgoja nas dela invalide in otrokom ne naredi nič dobrega, vsaj na dolgi rok ne.

Kako je sprejela pa cepljenja pred šolo? Glede na starost predvidevam, da gre jeseni v šolo.

Kaj boš naredila, ko bo še kaj hujšega (upam, da ne, ampak postavi se v ta položaj)? Če bi šlo za življenje ali smrt - bi se tudi z njo pregovarjala? Injekcijo mora dobit in ni vrag, da 5-letnega otroka ne bi dva obvladala.


_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Ja se čisto strinjam s tabo...tudi jaz bi tako odgovirila nekomu, ki bi imel tako težavo. Brez pogajanj, pregovarjanj...notr in konec. Ampak ne gre, če se noče vsest in ust odpret ..ja dva jo lahko primeta težko ker ima noge, roke,..pa tudi zdravnica ne dovoli.

Se zavedam, da je lahko še kaj hujšega...ampak a me res ne razumete da ne gre...ne posluša..ne mene ne tatija...ne sestr...nobenega.

Pri cepljenju je bilo tudi pestro...na koncu je šel z njo tati in je pač uredila stvar. Zdaj pa...bomo počakali kakšen dan..se še malo pogovorili in mogoče bo dojela, da je pač to treba narest.

Poglej pokliči zdravnico in se skupaj dogovorita za plan, pridita notri in ji lepo povej da ne gre nikamor dokler se ne opravi kar se mora, nato se v miru usedi in počakaj. Pomojem bo kmalu dojela da misli resno, edino če do sedaj že nisi prevečkrat popustila in ve da se ne držiš tega kar rečeš. Ne razumem pa zakaj zdravnica ne dovoli da jo primeš??

Upam da uspešno rešite,

lp,

ja, sej je vse res Nika, samo delaš tudi za bodočnost. mislim, da je vsem v interesu da se v odrasli dobi ne izogiba zobarja zarad travm iz otroštva. jaz poznam kar nekaj odraslih, ki se bojijo zobarja do te mere, da so pripravljeni zafurat kak zob, ker se prej ne morejo pripravit it tja. saj se sliši iracionalno (in tudi je), samo se bolj bojijo zobarja kot zobobola (in evetually izgube zoba, verjela ali ne). in mlada dama mora it čez ta iracionalni strah, da bo lahko v svojem življenju sama za svoje zobe skrbela (ne da bo pri 40h mela pol umetnih zarad strahu), imho.

Verjetno tudi zobozdravnica podpira tak način - ko se bo otrok odločil, bo že.

Principi delovanja (zobo)zdravnikov, sploh ko gre za otroke, so različni. Večina, ki jih poznam jaz in sem imela z njimi izkušnje, podpirajo najprej odprto komunikacijo, prijazno razlago, nato pa odločno delovanje. Po mojem mnenju je tako tudi pravilno.


_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Mateyka, zelo se strinjam s tem, samo zaupanje do zobozdravnikov se gradi od 6. meseca dalje, ko ima otrok, takrat še dojenček, prvi stik z zobozdravnikom in potem vsakih 6 mesecev znova in znova. Ob primerni obravnavi, kjer se vedno jasno, prijazno, razumljivo oz. nivoju primerno pove, kaj je potrebno in kako to izgleda, si bo otrok zgradil svoj odnos do belih halj, takih ali drugačnih.

Nekateri imajo to nesrečo, da imajo več opravka z zdravniki, več posegov, posledično praviloma tudi več solzic. Odrasli, ki imajo z zdravniki slabe izkušnje, vsaj ti, ki jih jaz poznam, so iz časov, ko ni bilo protibolečinskih sredstev, ko so zobe pulili kot za stavo, ko je bil nivo zobozdravstvenih storitev mnogo nižji kot zdaj. Tudi moj mož ima take izkušnje in tudi on še vedno k zobarju odhaja s strahom. Ampak se hkrati zaveda, da je ob neukrepanju lahko še huje.

Poznam primer otroka, kjer so tako dolgo čakali, da je bilo vse razbolelo in vneto. Potem je šele bolelo, ker na gnoj niti injekcija ne zagrabi. Jaz si svoji hčerki oz. nikomur ne želim kaj takega. Zato vedno in povsod zagovarjam dejstvo, da je potrebno ukrepati pravočasno in odločno, ko je še manjše zlo.

Dan ali dva, ko bodo še počakali, nista veliko, osebno pa dvomim, da se bo v tem času kaj spremenilo. Pa ne zaradi otroka. Zaradi staršev.


_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Saj na soft so probali, pa očitno ne deluje, ne vem, naši so naredili kar je bilo nujno na hard potem pa smo šli zopet postopoma, samo na obisk, pa pogledat zobozdravnico, in sedaj gre brez problema, kljub temu da so ji delali vse na živo, vem da je bilo grozno. Danes sama pove da je dala zobozdravnica zobek ven, da ji jih vedno namaže ko gre tja in tudi zalivko je dovolila narest.

Mislim, da se kljub eni težji izkušnji da otroku še vseeno predstavit zobozdravnika brez hujših travm.
probaj ji razložit kake so lhko posledice če tega ne naredite, od tega da se ji zagnoji, potem bolnica... ne kot zastraševanje ampak, da vidi, da to niso heci.

Se popolnoma strinjam, ko se bosta starša odločila da je to nujno tisti trenutek potem bo, prej žal ne. So situacije ker se odloči samo strš in demokracija ne pride v poštev v otrokovo dobro.

a res? naša pa še ni bla pri zobarju - zdaj enkrat gre. bolj zato ker kao "se mora počekirat", ne zato ker je potrebno ker nima nitiene pikice na zobih (po moje je po očiju - pri 30h nima niti ene plombe). jaz se držim sistema, da gremo ko rabimo it. zato se zdaj odpravljamo, da se navadi še na "checkupe". samo po moje ne bo blemov - upam no, frizerja je tud šele pri 3,5 srečala, pa se drži kot odrasla

Mateyka, saj si iz LJ, a ne? Čudno... ker pri nas (ZD Bežigrad, pedontologa pa smo imeli v ZD Šiška, ker jih Bežigrad nima) vabijo na 1. pregled pri 6 mesecih in potem v intervalih, kot sem napisala. Meni se to zdi pomembno, moja zelo rada hodi k zobozdravniku, zdaj hodi že k šolski v šolo, kamor bo uradno prvič stopila septembra. Res je, da z zobki nimamo težav, ima samo eno prekrivno plombico, tako kot mami pri 41. letih.

_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Pri nas je enako s tem da smo pri 11h mesecih začeli z razbijanjem , nazadnje je enega dokončno vn vrgla pred letom in pol, jaz upam da je bilo dovolj

He, he, samo ti nisi stara 41 let!

_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

hahahahah ja no pustimo malenkosti a ne,

to bo verjetno zato, ker je pri 6 mesecih ni bilo v sloveniji ampak je bila na laponskem pri Božičku (plus nobenga zoba takrat še ni mela) potem je pa zgleda nikoli niso v sistem dali.. pa saj ni edina afaik, tudi Kerensin 4 letnik ni bil prej pri zobarju in kolikor vem so iz Lj..

To, da nima zob, nima prav nobene veze. Naša je prvi zob dobila pri 10. mesecih. So pa ti prvi stiki namenjeni zgolj seznanjanju otroka z zobarji, z ordinacijo, malo pogleda zasnove, na prvem pregledu se pogovoriš o dudi, sladkarijah, palčku v ustih ipd. Potem kasneje šteje zobke, pogleda, kako rastejo, malo pokaže inštrumentarij, dobi štampiljke, napihnjenega zajčka iz rokavice, sveder v roke, ogledalo, nalepko v obliki zobka... to so bile naše izkušnje in so neprecenljive. Naša gre zdaj že čisto sama noter, se vse zmeni, tudi ko ji je prekrivno plombico delala je bila noter sama, pa ob premazu... res prav komaj čaka, da gre in vedno si natakne kako zapestnico, ogrlico, pas - da potem to pokaže svoji zobozdravnici.

Očitno je odvisno od zdravstvenega doma....


_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

al pa od države. na švedskem afaik, ne pošiljajo brezzobih dojenčkov k zobarju. to babice pogledajo in kot vse ostalo, spedenajo.