Včeraj sem pisala o temi, da starši hočejo poroko. Res hvala vsem za tolažbo in tako vidim, da sploh nisem sama pri tem. Nekateri pa imate res zlate starše in takwe želim tudi ostalim.
Vsem, ki ste pisali, res hvala za vzpodbudne besede, bom upoštevala.
Sedaj pa vam pošiljam pogovor med mano in atijem, ki me je prej klical na mobi.
Prej me je klical ati na mobi in vprasa: a pol si?
Jaz: kaj ce sem? ati: ja a si? jaz: ja sem v sluzbi ja. On: a si pol
noseca?
Povedala sem mu, da sva jima lepo povedala to veselo novico, pa
nikdar ne bi pricakovala take reakcije in da sva odrasla, da sva se
odlocila za to..
Ati pa: Sem mislu, da bosta se kako leto pocakala, da naredita do
konca...se dobr, da imata stanovanje,...
Jaz: ne mi govort, da bi se eno leto pocakala. Tko sva se MIdva
odlocila in bi lahk spostoval to! Lahk bi bil kdo vesel. Lahk bi kdo
vprasal, ce je vse v redu. pa se enkrat te vprasam, ce slucajno ne
smeva biti navrh?
a mi bos skos naprej metal, da sem to dobila.
Ati: ja ja, sej nisem nc reku, sam bojan je se preotrocji...
Jaz: Pusti ze bojana enkrat na miru, teb se zdi preotrocji ker ga
tako obravnavas. drugace je pa bolj resen kot kdo ki je star 30 let!!!
Jaz z njim zivim in ne ti, mi bomo druzina in zato se ne vtikaj in ne
tezi.
"GOR" si me spravu, odrasla sem, samostojna tud, vem kake cilje mam,
zdej si svoje opravu, Mateja mas se.
Ati: No zdej grem jaz s psom ven... ampak sem res mislu, da bosta
pocakala...
Jaz: Zdaj je tukaj!!! vseeno bi bila lahko drugacna reakcija.
Sicer bo pa pocasi vse! Ne rabiva nic.
Ati: a kdo ze ve?
Jaz: kaj te to briga, ce ze kdo ve? sigurno bo vedela najboljsa
prijateljica.
On: to se pocaka 3-4 mesece, zdej bodo pa okrog govorili.
Jaz: hvala bogu, naj gre ta vesela novica vsem po svetu. Imas se kaj?
Itak nic pametnega. Cao
noro , kajne? :(
papa