no zdaj pa se to...že 1 leto es ukvarjamo z izbruhi jeze ki so pri nas obupni,butanjem z glavo sedaj pa je začel tko tepst da je noro...sedaj je že 2 tedna doma ker je prehlajen in on me cele dneve tepe! ampak prav tepe z pestjo,klofne,brca.,meče predmete vame za čisto vsako stvar ki mu ne uspe..naj bo to da mu vzamem liziko ki jo valja po kavcu,ali ko mu rečem ne alui ko samo rečem počakaj ko kaj delam..me udari in tepe in tepe... aaz sem sprobala čisto vse že od lepo mu povedat do  ga kaznovat in nč ne pomaga..včeriu sem opazovala ko je tepu parterja.prav z gustom ga je,sam udarec za udarcem...
punce kako se to prepreči kajti boli me in je grozno to..part.je pred 1 tednom nos razbil,se mu je vrgu z glavo na obraz

koliko pa je star?

jaz bi najprej raziskala vzrok za takšno agresivno stanje.
vsekakor pa obisk kakšnega psihologa, pedagoga... ne bi škodoval, ker traja kar dolgo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

tud mislim, da mu dovolite. kako udarec za udarcem? pri prvem udarcu reagirat.
naš je tudi udaril, pa sem mu čisto resno pokazala, da to ne sme. zdaj ni šans, da me udari.

primi, vzdigni, odnesi v banjo in polij z mrzlo vodo...preklemanska permisivna vzgoja no...naslije nad materjo pri 2eh letih (če se ne motim)...in vem, da imate s tem že dlje probleme...

ampak kako je pa v vrtcu?


_____________________________

She
May be the face I can't forget.
A trace of pleasure or regret
May be my treasure or the price I have to pay.
She may be the song that summer sings.
May be the chill that autumn brings.
May be a hundred different things
Within the measur

To kar si opisala vsekakor ni normalno za 2 letnika. Doma imam 2 letnika, ki zelo rad udari. Nekaj mu ni všeč, pa udari mene, ali pa ker ve da mene ne sme, pa starejšega brata. Ampak to je zelo daleč od tega kar si ti opisala. Po prvem udarcu mu takoj rečem, da ne sme, trdno in odločno. Če se nadaljuje, gre kazensko sedet na pručko.

Se strinjam z zgornjimi odgovori. Že pri prvem udarcu mu je treba jasno pokazat da se to ne sme, ne pa dovolit da naprej tepe. Močno ga primi za rokico in mu povej, da ne sme. In tako večkrat ponovi. Pa najdi neko kazen ki ga bo prizadela. Pri nas je to pručka.


< Sporočilo je popravil Naja31 -- 24.5.2010 22:33:46 >

Tle nimaš kej "lepo povedat". Sunkovito ga primi za roke in z odločnim povzdignjenim glasom in strogim pogledom reci NE! Tega se ne počne in tle je konec parlamentiranja. Jst mislim, da sta premalo odločna.


_____________________________

you're so funny, you're so fine, you're so perfect, you're so mine...
-------------------------------

ja sej mu vedno fajn primem roko in rečem ne..da se nesme tepst ampak kaki...tudi kazen sedet v sobi pomahga za par minut pol pa ista pesem...v vrtcu kot mi je vzg.na govorilnih rekla je super priden otrok,odločen je tudi tam ampak nikoli da bi tepu se on jh tam dobi večkrat..
jaz res nevem kaj mu je to zdaj

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

ni tko kto pravis,ker midva se trudiva tko kot lahko...tudi d.r sem vpr.in je rekla da je pač tak močen odločilen karakter in da ima zelo močno voljko enkaj dosečt in čim se mu dko postavi vmes znori....100 ljudi 100 čudi..sm upam da je to faza izsiljevanja..ker nikoli ni tko tepu dokler ni bil tepen v vrtcu....

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

In potem jovo na novo, dokler mulček ne previdi, da s takim vedenjem ne bo bič dosegel ...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Glede na to, da je vsake 14 dni tu gor podobna tema o istem otroku, se moram kar strinjat. In sploh če je v vrtcu priden, potem doma nekaj ne štima. Nisem sicer nek fen malih vragcov al kaj je že tista serija, ampak ponavadi so za obnašanje otrok krivi starši. Ne bom se spuščala v vaše domače razmere, ampak najprej spravita sebe v red, ker brez tega tudi otroka ne bosta. Če pa vse štima in se pač motim in je res močen karakter ( pa še indigo zraven ), potem pa poiščita strokovno pomoč, dokler je še čas. Pa ne pri pediatru, ampak pri psihologu.

sej jaz nebom rekla da sva "perfektna starsa" delava tudi napake kar očitno pripomore k temu da je on vstrajnejsi..,ampak enostavno ko se cel dan ukvarjam z njegovim metanjem,ihto,jokom pride trenutek ko čiso nemorem več in mu popustim..tu je ta moja OGROMNAAA napaka ampak verjemte da sem tko utrujena,doma ne nardim vč nič cele ampak res cele dneve je na meni prilepljen na moje lase,vse se morem igrat z njim. niti an wc negrem sama,tudi ko je fant doma noče bit v ndevni če vidi da sem na wc.....
sva tuid midva kriva,.ker ima tamali kdaj večjo voljo dosečt neki kot pa jaz,nas premaga...amopk verjemte da takega odločilnega ,trdega karakterja se nisem vidla....in vam povem da dokler nimas takga otroka tega nemores razumet.,..
tudi v vrtcu ne tepe,ampk lahko mu vzg.1000x reče da naj pobere kocko je nebo in konec..je sama rekla da nemore verjet, se obrne in gre....

Predlagam posvet pri psihologu.

Zase vem, da bi šla tja, če bi bila v tvoji situaciji. Nekaj je treba ukrenit.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Naš starejši je tudi zelo odločen in trden karakter. Ima zelo močno voljo in je zelo vstrajen. Ampak dokler vidva pri sebi ne porihtata in mu nehata popuščat, ne bo boljše. Vsakič, ko mu popustiš, le utrjuješ njegovo obnašanje. In naslednjič otrok vstaraja še dlje.

Razumem, da si utrujena. Tudi jaz sem. Ampak sem ugotovila, da je veliko bolj utrujajoče, če otroku popuščaš in imaš potem ves čas borbo z njim, kot pa, če zbereš moči in vedno stojiš za svojimi besedami. Ker pri vas traja to že dolgo časa, seveda ne smeš pričakovati, da bo kar v enem tednu pa super. Ampak se splača vstrajat. Vse je v glavi.

Ti pa tudi jaz svetujem, da poiščeta pomoč otroškega psihologa, ki vama bo pri tem znal svetovat.

Jst bi si tut v tvoji situaciji poiskala strokovno pomoč- ker se zavedam, da sama sebe ne vidim, kaj počnem narobe. Za zdej je večinoma vse ok, kadar ni, mi kaj pove mož, kaj kaka prijateljica, kaj tudi sama vidim...Če pa bi bil moj otrok takšen kot je tvoj pa bi definitivno pomislila na to, da jst nečesa ne vidim, kar delam narobe. Ledena večkrat omeni tole...(da bi morala videt vaju, kako delujeta z otrokom, šele potem bi lahko povedala kaj več...in se definitivno strinjam z njo)
Jst osebno mislim, da je zelo pomemben tudi odnos, ki ga imata vidva z možem. A vse štima? A se kregata? To boš vedela ti, jst samo ugibam...Morda pa svojo stisko ob vajinem prepiranju kaže na takšen način? (še enkrat, ne trdim, da je res tako, ker vaju niti malo ne poznam niti nisem tu na rr daj prebrala o tem...torej samo blefiram-tolk da boš ti imela kakšen namig več, kaj bi lahko bil vzrok takemu obnašanju).

Jst bi si na tvojem mestu čimprej poiskala pomoč, ker je jasno, da vam stvari uhajajo iz rok.

Vso srečo!


< Sporočilo je popravil picola1 -- 25.5.2010 14:28:51 >

Veš kaj, maktub, naš 2letnik se je tut začel po tleh metat, pa mahat po meni, če mu kaj ni prav in RESNIČNO upam, da se ne bo nadaljevalo do vaše situacije. Se pa s takim vedenjem srečujem prvič, pa je to moj drugi otrok. Prvi hčerki se je spipalo zdaj, na pragu pubertete in jo krotim brez pomislekov.
Pač, probaš različne nečine, pa vedno tako, da se ve, da ni debate.

Dva dobra nasveta sem dobila od starejših izkušenih glav, ki se ju držim:

1. Ne spuščaj se z otrokom v bitko, za katero nisi 100% prepričan, da jo boš dobil.

2.Vedno imej v glavi, da je tvoj malček palček oseba, ki bo enkrat pubertetnik, potem odrasel človek. Kako mu boš preprečil neprimerno ali zanj nevarno vedenje  v puberteti, če ga že kot otroka ne obvladaš?

Skratka, kot so ti že rekle druge, samo teraj svoje-na tisti način, ki bo zanj najbolj učinkovit  (kar moraš zgruntat sama) in ohrani mirno kri. Vedi, da mu s tem delaš uslugo, ker sam še ne obvlada sveta okoli sebe in spomni se teh dveh misli. Meni vedno pomaga.

 


_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!