ok,tako je,jst imam vsega dovolj! da poslušam svojo zlobno taščo in tasta,kako me zmerjata,žalita,grozita,... poleg tega vedno najdeta nekaj,da nagajata meni in otrokom.včasih se gresta prav kakšne nevarne reči,da me postane strah,za varnost svojih otrok.
sedaj mi je prekipelo in razmišljam o tem,da bi jih tožila zaradi vsega tega.mogoče bi ju to ustavilo? jaz bi rada imela mir in otrokom bi rada omogočila kolikor toliko varno življenje.
drugega izhoda žal ne vidim...
bom pa vesela vaših mnenj...
lp

Jap, res lahko to narediš. Brez problema. Civilna odškodninska tožba (verjetno bi tožila za odškodnino, a ne, ne za "oprosti", ki ga sploh ne bi resno mislili). Traja in traja in traja, pa še problem je dokazat (z obeh strani), kaj je res. Pa priče morjo pridt, če hočeš podkrepit svoje besede. Kdor izgubi, plača celotne stroške. Ki niso majhni. Odvetnik? Hm, njim so takšne tožbe za hobi, kasirajo pa fajn, ker se Slovenci radi kregamo.

Ampak ja, jst bi tut to naredila, če ne bi blo miru. Za začetek pa je boljš (in cenejš tut), če stopš do odvetnika, mu plačaš okol 100 eurov in on njim napiše eno opozorilno pismo variante "v kolikor ne boste prenehali s kaznivimi dejanji po členu blablabla, bomo proti vam...".

Ponavadi pali.

no,sej tako sem mislila,za začetek kako opozorilno pismo,da bi se ustavili.
za priče pa ni problema,jih je veliko. vsi sosedi slišijo to,kar se dogaja,ker ponavadi se derejo kar čez balkon,pa take. ko živali.
da bojo poklicali policijo,če ne grem iz hiše in kaj vem še...pa na moje obiske so se tudi že drli,pa na starše,ki prihajajo k vnukom na obisk... a če je hiša njihova to pomeni,da lahko počnejo z mano kot se jim zdi? pa poštarju itak vedno rečejo,da sploh ne živimo tam in naj pošto kar odnese stran...pa na otroke se derejo,da nimajo kaj hodit okoli hiše.kot da niso njihovi vnuki!
bom poskušala,če se bo kaj dalo tako rešit. če jih ne bo še bolj razp...

Mogoče bi jih opozorilno "pismo" res kaj streznilo, samo dvomim. Mogoče bi morala najti drug način. Tudi če greš v tožbo, saj veš, beseda proti besedi in vprašanje, ali bi se pa tisti sosedje in vsi otali res postavili na tvojo stran, ali na njihovo.

Zelo zoprna situacija, dan za dnem poslušat žaljivke očitno psihično motenih ljudi.....

Poskusi z opozoriliom, mogoče jim boš s tem pristrigla peruti.

Pa srečno.

Al pa se odseli če je njihova hiša
Jaz vem da neb mogla z takmi norci živet!

kaj pa na vse to pravi mož oz. njihov sin? So tudi do njega taki?

_____________________________

Največja sreča so otročki, zato sem srečna petkrat.

Pokaj stran, najboljša rešitev. Zakaj bi ti poslušali tvoji otroci in seveda ti. Odvisno v kakšnem odnosu je tvoj mož z njimi. Če je na njihovi strani, potem sama veš kaj in kako. Svoje gnezdo si najdita, pa boš vidla, kako srečno lahko živite še naprej. Odvetniki pa molzejo toliko časa, dokler ne pade še zadnje jabolko z drevesa.

Jaz ti svetujem še, da stopiš na policijo in povprašaš kako ravnati v danih situacijah. Za katere stvari lahko pokličeš policijo in podaš prijavo. Le s prijavami na policijo imaš nekakšen dokaz, da se dejansko nekaj dogaja in ni zgolj tvoja beseda - potem na sodišču.

Sicer nisem seznanjena s tvojim problemom, verjamem pa ti, da ti ni lahko, zato ti tudi kaj več kot to ne morem svetovati kot obisk na policiji.
In pa seveda, če je možno poiskati kakšno alternativo za živet kje drugje. Je boljša ta druga varjanta - je manj skravžljanih živcev in predvsem lepo in mirno življenje - stran od "motečih" ljudi.

Je pa tako kot so že punce napisale ... tožba je lahko finančno izčrpajoča.

Ko tole tako prebiram, moram priznat, da vsaka vam čast punce, da prenašate vse to -> sploh pa da še vztrajaš živeti v isti hiši kot oni Jaz bi ob prvem takem popakala, pa šla, moj dragi ima pa itak možnost it z mano ali ne!

hvala za vse odgovore in predloge!
če bi imela kam,bi jo že zdavnaj popihala.tako pa sem še kar tu. nekaj časa sem se delala ,kot da ni nič.sem preslišala vse.ma po par letih,se mi je začelo nabirati,kar se mi pozna na zdravju.
mogoče bi bilo kaj boljše,če bi kdaj zaropotal tudi moj mož.ker pa imajo tukaj nek čuden odnos,meni se zdi,kot da se jih boji,je kar tiho. in pravi,da je hiša njihova in da lahko to počnejo.njega pa tako ni nikoli doma,da bi videl in slišal,kaj se dogaja.tako da z njegove strani ne moram pričakovati neke podpore.
pa tudi odseliti se noče.sem že velikokrat načela to temo-da bi si nekje poiskali stanovanje,pa noče in pika.
kaj mi preostane drugo,kot da ostanem tu?s to plačo,ki jo dobivam (ali pa tudi ne ) si ne morem privoščiti da sem podnajemnica.
zaenkrat sem videla rešitev samo v tem,da jih malo prestrašim in utišam.
samo kaj,ko se mi vedno bolj zdi,da tej ljudje niso čisto pri pravi...
in vedno bolj hudobni so.malo je bilo napeto že ko sem prišla sem,samo niti pribl. tako kot je sedaj!
kakšni ljudje so to,ki okoli hiše nastavijo bodečo žico na ograjo,da ne bi otroci hodili mimo?! njihovi vnuki!!! in ko jim rečem,če lahko to umaknejo,da si ne bi kaj naredili,mi rečejo,da ne,ker je vse to njihovo in lahko počnejo kar želijo,mi pa naj se odselimo.
ufa,zdej sem se pa razpisala.
včasih pomislim,da bi bilo dobro poiskati pomoč pri kakem psihiatru,ker včasih enostavno ne zmorem več...
hvala vam,punce!

Vedno ostaja možnost, da greš živet drugam in na način, da boš zadovoljna.

Če razmišljaš tako daleč, da bi šla tožit ljudi, s katerimi živiš, je skrajni čas, da razmišliš, zakaj je tako, zakaj nisi do sedaj ničesar naredila da bi bilo drugače in kaj boš ukrenila v prihodnje, da bo bolje. Reči, da so ljudje, s katerimi si "slabi" in kaj vem še, je le prazen izgovor.

Na tebi je, da svoje življenje obrneš v smer, da boš ti zadovoljna. Izgovor, da z obstoječo plačo ne moreš stran, je zelo trhel. Če si zdrava, si lahko poiščeš dodatno delo, s katerim boš plačala najemnino.

Ampak vse je odvisno od tega, kakšne prioritete si v življenju postavila. Če je to tvoje mirno življenje, boš naredila vse, da boš to dosegla. Če je tvoja prioriteta relativno finančno lagodje, ki ga omogoča življenje pri starših, boš tam tudi ostala.

Vse se začne in konča v naši glavi. Ne v glavi moža, ne staršev, ampak v naši.

Namesto da razmišljaš, kako bi starše tožila in koliko denarja boš za to porabila, raje razmisli o tem, kako bi čimprej zaživela na svoj način in kako bi prišla do denarja za svojo najemnino. Kdor išče, ta najde, pravijo.

Zavedaj se da če jih tožiš, oz. pošlješ opozorilno pismo, da te glede na to da to ni tvoja hiša lahko ven vržejo. Nikoli ne veš kaj jih pade na pamet.
Najbolje bi pa itak bilo da se odselite stran od njih, živite v miru. Mogoče bi res imeli manj prostora kot ga imate sedaj, a bi imeli mir. To je pa vredno več kot velka hiša

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)