Razlike je točno 3 leta in 1 teden: starejši je bil prve dni malo razočaran, zaradi tega, ker  se še ne moreta skupaj igrat in žogo brcat pa pogovarjat,... potem tako navdušen, da bi ga skos stiskal in ljubčkal (nismo dovolili, ker sta bila oba prehlajena)... potem se je začel več crkljat in stiskat z nama z očijem (prej se ni skoraj nič).....vsem ponosno razlaga da je VELIKI bratec in kaže dojenčka.....
zdaj, ko je dojenček star 2 meseca pa se je večji začel zelo glasno smejat in kričat kadar dojim ali previjam... zadnje 2 noči lula v posteljo (res je veliko pil, vendar je bil prej je bil suh)....sicer pa mislim, da ga je sprejel, saj mu izkazuje pozornost in ljubezen. sigurno bo lažje, ko bo dojenček malo starejši in bo interese lažje usklajevati.
Na sistematskem pri 3 letih je psihologinja rekla, da je normalno, da starejši tako ali drugače reagira na novorojenčka in to pokaže. Bolje je, da pokaže, kot pa da drži za sebe. 
Je pa pri nas malo specifična situacija, ker imam zdaj tudi starejšega doma, preventivno, da ne prinese kakšne bolezni iz vrtca in pa tudi zato, ker čekamo na rutinsko operacijo in mora biti popolnoma zdrav, kar pa pri vrtčevskih prehladih ni mogoče. Tako smo večino dneva mi trije kar sami ...

Srečno!