zanima me, kdaj se je to začelo pri vaših  in seveda, kako ste ti dve težavi poskušale reševati na čimbolj lep in prijazen način....


pri nam se je tole dvoje začelo pred dobrim tednom...meni se zdi to zelo kamlu, saj je naša biba šele v 11em mesecu!!!! Če česa ne dobi, postane jezna (vsa rdeča v obraz) in nato sledi jok...
Velikokrat stiska pesti ko česa na dobi....in spet postane rdeča v obraz....

jaz ne vem....a je to normalno??
Saj drugače je vse OK z njo, je full pridna, zelo veliko stvari razume (razen besede NE), ampak ko pride ko tega da nekaj ni po njeno, pa nastane prava "štala"

HELPP!!!



_____________________________

Opazujem te,kako mirno spiš,te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele,ko tvoja dlan leži v moji,opazim,kako zares majhna si.Tako si majhna-pomeniš pa mi ves svet.

Jaz tudi prosim ODGOVOR na to temo, ker naša je stara šele 8 mescev in je popolnoma enaka  kot od AKŠ.
Pa je isto full jezna, če nekaj ni po njeno, po navadi se še nazaj vrže in me je kr mal strah, da se ne bi še kaj naredila. 

Tudi jaz prosim za POMOČ.

Hvala.

TUdi naš je trmaril, če mu kaj nismo naredili tako, kot je želel in to od kakšnega 7-8 meseca dalje. Pri nas se je kazalo to tako, da se je metal vznak in butal z glavo, kamor je pač zadel( ob mene, vrata, tla....). To je seveda ostalo, vendar je manj pogosto, kot prej.
KAj smo naredili? Najprej še človek skoči, ker se ustraši, potem pa smo ga enostavno pustili, da se je pomiril. SEveda sem gledala, da ni ravno ob kakšen oster predmet butal, to pa je bilo vse. Še to-ko je ugotovil, da skočim in se prestrašim, je to trmo nadaljeval tako, da je npr. butal ob tla in me gledal, kako bom reagirala. Ko pa sem nekajrkart stran pogledala in nisem trznila, je s tem nehal.

p.s. Je pa včasih tako močno ob tla butal, da je imel krvavo ustnico

Mi se tudi s tem srečujemo.
Naš se tudi buta z glavo. Ponavadi v posteljici v ograjo. Ponavadi takrat, ko ga nočem dvignit z posteljice. V tem primeru ga kar pustim, da se malo pomiri in ga nikakor ne dvignem takoj.
Če pa mu kaj takega vzamem oz. mu ne pustim, pa hodi po vseh štrih za mano in poleg tega, da se dere se še z glavo v tla mimogrede butne . Takrat ga pač vzamem v naročje še parkrat ostro ponovim besedico NE in ga pač zamotim z nečim drugim.

To je vse ok ; otroci ne morejo bit vedno pridni in vse ubogat, potem bi bili kot odrasli prave copate ; seveda pa potrebujejo meje, v vaši starosti predvsem zaradi svoje lastne varnosti oziroma, da se naučijo, kaj se sme in kaj ne.
Na najbolj prijazen način deluje:
- milijonkrat ponavljati "ne", za tiste zadeve, kar jih resnično ne dovolite
-otroka odpeljati vstran oziroma mu preusmerit pozornost
- ga v njegov jezi zmotiti s kakšno pesmico, ...
- poskrbet, da se otrok dovolj igra, da mu ni dolgčas, da se mu posvečate (potem so dosti bolj vodljivi)
-poskrbet, da dovolj spi (ko so utrujeni, so manj vodljivi)
oziroma kombinacija vse teh in še kakšne druge ideje, ki bo trajala nekje do drugega leta, ko boste počasi začele pobirati sadove vašega truda, vendar še tudi pri treh letih pridejo preizkušnje, ki pa so že bolj besedno prepričevanje (tudi z otrokove strani ), pri katerem je tudi fajn imeti diplomatsko žilico.

trma je vsekakor zelo pomemben dejavnik, otrok se mora naučiti postaviti se zase, a tudi to, da vedno ne more vse biti po njegovo in uči se skozi naše reakcije in vedenje.



_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

moji dve se mečeta na tla pa cepetata pa tko. jest se jima sam smejim, glih tok da vidita da ne bosta nič dosegle tako. če ne vala se pa skregam.
red je red, pa čeprav slab. po glavi plesali mi pa ne bosta, pa če ju mam nevem kak rada.

Moja je začela pri 10 mesecih trmarit na te načine:
- butanje z glavo (v omaro, na tla, vrata...) Nekaj časa sem jo še pregovarjala, da tega ne sme, pa je bilo še huje. Potem sem jo po nasvetu rr-jevk začela pri teh napadih ignorirati (pazila sem le na ostre robove) in je po enem tednu skoraj nehala. Zdaj jo taka trma popade mogoče vsake dva tedna, prej pa vsak dan večkrat.
- včasih se v trmi začne kar trest, stisne zobe, postane rdeča in cepeta. Pomaga isto kot zgoraj. Ignoranca. Pri nas se ne obnese preusmeritev pozornosti, ker rata še bolj jezna.

_____________________________

Človek mora najprej imeti rad samega sebe, da bi lahko imel rad druge

AKŠ, ti imaš škorpjonko. Po moje še bolj kot za ostale otroke velja: odvzemi ji občinstvo (pozornost!) pa se bo umirila. Moj dragi to zna zelo dobro, jaz se pa na koncu ponavadi skregam z njo 

AKŠ, pri nas je čist enako. Približno 1 mesec ga že drži taka trma. Najhuje je ko ne dobi telefona ali daljinca . Takrat tuli in kriči in podobno. No, jaz ga ignoriram, ali se mu smejim, ali pa ga skušam zamotiti z drugimi stvarmi. Vsekakor skušam ostati dosledna glede prepovedi. Ni kaj - škorpijoni so (pa še mal je po mami trmast  ).

ja tile škorpijončki so pravi

tud mi mamo ponavad te probleme zarad telefona in daljinca.....



_____________________________

Opazujem te,kako mirno spiš,te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele,ko tvoja dlan leži v moji,opazim,kako zares majhna si.Tako si majhna-pomeniš pa mi ves svet.

UHHH sedaj vidim, kaj nas še čaka. Naš je po horoskopu bikec, to bo še veselo.

Naša gospodična je strelka, stara 9 mesecev in zna bit trmasta kot . Če česa ne doseže, potem začne pihat kot jezen in razdražen , če je res huda trma pa na silo joka (zraven še malo cvili in se krega bababa). Pomaga ignoranca ali pa preusmeritev pozornosti. Če ji večkrat ponovim 'ne' ali 'kak' ali 'ti ti' razume, da ne sme, ampak koliko to upošteva, je pa druga zgodba.
Me pa tolaži dejstvo, da nekako morajo pokazati in skušati dokazati svoj vpliv in moč in potrebe, na nas pa je, da jim postavimo meje. Četudi so majhni, niso neumni .

_____________________________

Jaz v svetu, svet v meni živi!
Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi!
Slišim rimo, kako govori:
pred rojstvom te ni bilo,
po smrti te ne bo,
a zdajle si.