Po  parih letih si spet želim božati trebuščak a me razjeda spet ista stvar kot pred prvo nosečnostjo. Nevem kaj naj dam to temo na kateri podforum , upam da sem ga pravilno izbrala.

Namreč zelo se bojim bolnišnic, zdravstvenih domov in vsega tistega belo-modrega osebja. Sama niti ne vem kdaj in kako se je to začelo niti ne znam uravnavati svojih misli enostavno  mi srce začne hitreje biti, roke so potne, nemorem normalno funkcionirati in pritisk imam okrog 150 zgornjega, kar pomenida je to posldica nečesa  kar mi je nelagodno. Že v prvi nosečnosti sem imela enake probleme na pregledih in so me sestre zajebavale če sem kakega fajn dedca zunaj vidla da mi je srce podivjalo, a meni ni bilo do smeha saj so bile izmerjene vrednosti vedno previsoke in  me je zdravnica vedno okarala glede tega. Kaj naj naredim da bom bolj sproščujoča, poiskusila sem že vse. In kljub neizmernem veselju da bom spet postala nosečka se že danes bojim kako bom spet vsk mesec hodila tja v tisto belo hišo in se tresla ko šiba na vodi!!!

Naj se zopet pogovorim z ginekologinjo in ji povem da taka pač sem ali naj skrivam ali kaj naj delam za da nebom spet predmet posmehovanja

Jaz bi povedala, hujše bi mi bilo če bi bila tiho.
Pa sploh se ne rabiš sekirat. Ko sem bila noseča sem zmeraj komaj čakala, da pikico spet vidim in tako sem na vse skupaj gledala kot na nov korak do tega, da otroka spoznavam in končno da ga tudi rodim.

Torej postopno, korak za korakom, pa bo! Kar pogumno!