Punce moje zlate, za mano je najhujši dan v mojem življenju. Včeraj sem trepetala za svojega Urbana. Med dojenjem mu je kratko malo zmanjkalo sape in sploh ga nismo mogli spraviti k sebi. Čist lepo sva se začela dojiti, Sara je sedala na tleh in gledala najino poroko, na mizi je čakalo kosilo... in mojemu zlatemu Urbanu se zaleti, ga dvignem, potolčem po hrbtu... nič.. tolčem, prigovarjam... nič... V tistem stopita skozi vrata mami in sestra in jaz že na pol panična kričim naj mi pomagata. Sestra je vzela v roke tamelega, ga obrnila na glavo... v glavnem spravili sta ga toliko k sebi, da je revček začel vsaj stokat. zajokal ni nič, zakašljal nič, ful plitko je dihal, stokal... Mami je klicala v zd. dom in pediatrinjo. Res so v parih minutah prišli in pomagali malemu, da je normalno zadihal. Jaz pa kot okamenela nisem naredlia NIČ! Niti gledat nisem mogla, ko se je sestra trudila z njim. Moža je skraj kap zadela, ko je pred blokom videl rešilca in na stopnicah izvedel, da se je otročku iz tretjega štuka nekaj zgodilo... Ljubi bog, še zdej ne morem priti k sebi in doumeti kaj se je zgodilo. Odpeljali so naju na pediatrično kjer sva ostala čez noč na opazovanju. Do tazadnjega so pregledali Urbana in naredili nekaj preiskav. Za enkrat niso odkrili nič posebnega, niti vzroka, zakaj se je zgodilo. Očitno se je revežu res tako zaletelo in ga je v tistem zgrabil krč. Bomo pa videli kaj bodo pokazali izvidi. Sedaj sva doma, Urban mirno in spokojno spi, jaz pa bedim s solznimi očmi in še lep čas ne bom mirno spala.
Hvala bogu, da se je razpletlo tako kot se je. Ne morem se nehat očitat, da sem zablokirala na celi črti. NIČ, ampak res NIČ nisem mogla storit.
Tažana... sej veš ... hvala, hvala, hvala ti, da si bila tako pri sebi in tako odločno odreagirala.
Sončka moja zlata rada vaju imam tako zelo, da me boli srce, da me stiska v prsih...

Oprostite, vem da ni tole noben čvek, ampak moram spraviti iz sebe, boli me in ubija me misel, da smo ga reševali, da bi se lahko razpletlo drugače... Pa ne morem misliti na nič drugega. Kako naj mirno zaspim, ko pa vidim tisti temnordeči obrazek in slišim njegovo stokanje...

Žiža nič več kot si storila nisi mogla storiti...Vedi,da je tvoj sonček doma in da je vse uredi z njim....

za srečo in dobre izvide......




_____________________________

...KO TI ŽIVLJENJE PRINESE LIMONE ,ZAPROSI ZA TEQILO,SOL IN SEVEDA ME POKLIČI…

Uf, nimam besed. Kar srh me spreleti, če se poskušam vživeti v tvojo situacijo. Tudi približno si ne znam predtavljati tvoje bolečine in muk. Grozno. Verjetno bi tudi jaz okamenela ... pojma nimam, kako bi reagirala ...

Upam, da je z Urbanom sedaj vse v redu. Želim ti vse lepo!

Lp, katrin

_____________________________

Be the Peace and Harmony you desire...

... sem vesela, da se je dobro izteklo . Mene je tudi zelo strah, da bi se jima kdaj takole zaletelo.

Da si pa okamenela je pa razumljivo, zagotovo bi drugače reagirala, če bi bila čisto sama z njim ...

Upam,da sta v redu.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Joj, grozna! Se spomnim, ko se je naši tamali enkrat košček jabolka zaletel, sem jo tolkla ko nora po hrbtu, da je starejši jokal, naj je ne tepem , samo ni bilo tako hudo kot pri vas. Bošček mali!

Samo da je vse v redu z njim, ti se pa skušaj pomiriti!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Žiža, ne očitaj si. Ko je človek tako v šoku, reagira pač tako, kot si ne bi nikoli mislil. Skoraj vsak bi tako reagiral kot ti. Naredil ne bi nič, ker ti telo in misli od strahu in panike enostavno zablokirajo.

Upajmo, da je s tamalim vse v redu, naspi se in umiri, saj jutri je nov dan in Urban je (upajmo) čisto OK.
Ena  zate

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ne očitaj si ničesar, verjetno bi vsaka "zaštekala" ob takem dogodku.
Upam, da je sedaj vse o.k.
Za srečo

_____________________________

Vse mame so bogate, če imajo rade svoje otroke.
Nobena ni revna, ne grda, ne stara.
Ljubezen je njihova največja radost.
(Maurice Macterlinck)

Moja ljubezen vaju bo spremljala vedno, danes in večno!!

groza..nic si ne ocitaj. glavno, da se je vse dobro koncalo.

lp in malemu urbanu

Verjemi, da bi vsak v danem trenutku tako odreagiral (oziroma zablokiral - to je od šoka). Ti si nič več ne očitaj. Bodi s svojima sončkoma, ki te potrebujeta veselo.
Pa še eno  za Urbana, da bo vse O.K. z njim.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Grozna izkušnja!
Da se je le srečno končalo!

O grozno , pa važno da se je dobro izteklo

Žal sem bila tudi jaz že v podobni situaciji. Moja  je bila stara 4 mesece, ko smo bili v šopingu v Avstriji in ker je imela obsežen gastroezofagealni refluks ji je tako močno zaletelo, da je še komaj dihala. Na srečo bil zraven moj  , ki sem ga zelo občudovala takrat, saj je ohranil trezno glavo in prijateljica, ki je obvladala nemški jezik da jelahko mimoidočemu gospodu rekla, če lahko pokliče rešilca. Situacija se je uspešno končala, ni bilo hujšega - so ji naredili preiskave in smo potem tudi ostali v Gradzu na opazovanju čez noč.
Jaz sem pa zmrznila. Meni se je ustavilo življenje, doživela sem (verjetno) živčni zlom. Nisem mogla mislit, roke so se mi tresle, prste mi je skupaj vleklo, noge me niso ubogale in sem samo sedela. Nisem mogla govorit, nič,.....Ko sem ta šok prebrodila (hitro ker mi drugo ni preostalo) sma se s prijateljico peljale (jaz sem še vozila, čeprav ne vem kako mi je uspelo) v bolnico iskat  mojo bebiko in dragega, ki sta se peljala z rešilcem. Vglavnem, šlo mi je par let življenja se mi zdi, ampak ko mi ni drugega preostalo sem se spravla k sebi, mirnih dni pa je bilo konec. Začeli so se nekje pri 7. ali 8. mesecu ko ji je zaklopka normalno delala in skoraj več ni bilo možnosti za ponovitev. Vglavnem, Žiža, dobro si odreagirala kakorkoli že si. Vse smo pogumne in si nimamo kaj očitat, pa četudi smo za trenutek zmrznile!


_____________________________

"Pri nas smo vsi lepi: nobenega ogledala pri hiši ni. Pa se gledamo samo v mamine oči."(N. Maurer)

Žiža, verjemi, da če bi bila sama, bi reagirala čisto drugače....

Jaz sem.

Sploh ne vem od kje mi tisto znanje, ampak malega sem spravila k sebi. Pa je bil že ves moder....panika je prišla po tem....

Glavno, da je vse vredu.

Žiža jaz bi popolnoma isto odreagirala, čeprav delam v zdravstvu....Če pa bila sama doma bi odreagirala popolnoma drugače.Sem miljon procentna, da ne bi gledala svojega otroka in ga pustila kar tako.
Baje pa pomaga, če otročeka "zalapne"da ga daš na hladen zrak.Upam, da ne bomo rabli nikoli tega preizkusit! 
Tudi mojemu lumpu se večkrat zaleti, ker je pritisk mlekaiz dojke na začetku nenormalen in ne utegne požirati.Te bom vedno imela v mislih!!

Razmišljaj pozitivno, imaš eno izkušnjo več...



_____________________________

"Bilo je seme, bil je popek, zdaj cveti najlepši cvet."
1.9.06 sem dobila najlepše ime - mamca!
5.5.09 je našo družino izpopolnil še en član.
Sedaj sem doma med tremi mušketirji-in lepo mi je!


Življenje je tukaj in zdaj!

Žiža, nikar si nič ne očitaj! Seveda, da si se ustrašila, kdo se pa ne bi! Glavno je, da je sinček v redu.

_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

 Naredila si vse kar je bilo v tvoji moči, nič se ne muči s tam, kaj in kako, važno da se je v redu končalo!  zate!
Upajmo da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo!

A nas niso v materinski učili, da če se dojenčku hrana zaleti, da ga ne tolčemo po hrbtu, pač pa nagnemo naprej, da pride do zraka? Menda od udarcev po hrbtu lahko začne jecljati... Kadar se našemu zaleti, ga samo iz stolčka vzamemo in nagnemo naprej. Pa s čajčkom si grlo poplakne, pa je.

Ojoj, kar solze so me oblile.  Glavno, da se je vse dobro izteklo.
Žiža, nikar si ne očitaj. Normalno, da si ob takem prizoru bila v šoku in nimaš kaj v takem primeru.
En  in da se kaj takega nikoli več ne bi pripetilo.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Žiža, samo, da se je dobro končalo Te pa čisto razumem, ker se je mojemu pikiju ta teden skoraj tako grdo zaletel čaj- samo slišala sem, da je zajel na polno sapo, ven pa ni prišel niti glasek, kaj šele dih!!! Po hrbtu so se mi postavile dlake pokonci, ko sem ga nekako le spravila k sebi, da je začel jokat, pa mi je verjetno še par ur kovinsko cvililo v zatilju. Moj je bil čisto fuč, ko se je malemu zaletelo, jaz sem ga samo pograbila in obrnila navzdol ter rahlo tapkala po hrbtu, pa je bilo boljše- kaj bi drugega lahko naredila, nimam pojma.
Naj vas ob tem nekaj vprašam: zadnjič je od moje babice sosede sinko dobil ponoči vročinske krče, postal cel moder in menda tudi dihal ni več- seveda je mamica kričala ko nora, ker je bila sama in ni vedela kaj storiti, tako da je pritekla na pomoč druga soseda, ki ga je nekako spravila za silo k sebi, potem pa poklicala rešilca. Kaj storiti v tistem trenutku, ko bogi revček dobi vročinske krče? Dobro, prej hladiti, če ima vročino, da do tega ne bi prišlo, pa vseeno se zgodi.
Žužu, upam, da  s tvojim ne bosta morala še kdaj kaj takega doživeti. Verjetno je pa tudi res, da če bi bila sama, bi bila primorana reagirati- bi te že materinski nagon v akcijo spravil.

Motofrik, pa saj ga ne lopneš tak, da mu pljuča ven zabriše , malo potapkaš, pa je. Ja, to da začnejo jecljati, pa je mene že moja babica peglala od malega hehe. Dejstvo pa je da jih več začne jecljati zaradi psihičnih težav (pomanjkanje samozavesti), ne pa tolčenja po hrbtu ;)

(malo off topic) Yennika, pozdravljena punca! Sem te pogrešala med avgustovkami, pa vidim, da si za malo padla med septemberke! En objemček za tvojega junaka


_____________________________

13.8. je na svet prijokal za mamico in atija najlepši rožnati fantek - Tilen
Vsi se rodimo neumni- eni takšni tudi ostanejo...

Žiža, jaz sem celo ob branju kar otrpnila! Predvsem zato, ker sem lahko jaz vsak moment v tvoji koži, saj ima naša princeska tudi hud refluks. Parkrat se ji je že precej zaletelo, a je nekako sama prišla do sape.

Nikar si ne očitaj. Verjetno bi res bilo drugače, če bi bila sama. A ti povem, kako jaz reagiram, ko se mali zaleti in ostane brez sape in vsa rdeča v obraz? Začnem tulit in klicat . On jo potem nagne naprej.... jaz sem pa kot začarana .

Samo, da se je dobro končalo!

_____________________________

Cvetim...

Ne očitaj si...vem,da je grozna izkušnja,ampak je za vami in vse se je dobro končalo. Tudi meni se je 20 mesecev nazaj zgodilo isto z mojim sinčkom in vse iste kalvarije smo dali skos. Ni hujšega,kot gledati tisti trenutek v tiste male očke,ki se borijo za zrak...ne bom jih nikoli pozabila in tudi ti ne! Življenje nas pač preizkuša in nas opominja kako dragoceni so naši trenutki z dušicami ki jih imamo radi in take stvari nas delajo močne,samozavestne in zaščitniške. Radi se imejte,cartajte se,ljubčkajte in božajte in vsak dan si povejte da se imate radi......to je to!!!!!

_____________________________

Lep pozdrav! K

Te dobro razumem. Sem bila zraven ko je od prijateljev hčerka doživela vročinski krč. Je obračala oči, ustnice so bile že čist modre. Uglavnem groza.

Zelo ti priporočam Angelcare za zaznavanje dihanja. Za vsak slučaj, če se kdaj ponovi ko bo otroček spal.

http://www.soncek.si/shop/page/detail/gitm/6693/Angelcare_AC300_naprava_za_zaznavanje_premikanja_dihanja_PROMOCIJSKA_CENA_/-/