tole sem zasledila kot del reklame na internetu:

Dragi starši,
se spomnite tistih davnih dni, ko ste imeli čas za vse radosti življenja? V objemu najdražje osebe ste se zbujali v topla in dišeča jutra, imeli ste čas za romantične trenutke, vedeli ste, kaj je to tišina. Se spomnite zaljubljenega pogleda partnerja, škripanja peska pod vajinimi kolesi in dolgih nežnih večerov?

Danes je precej drugače. Ste družinski človek. Časa nimate skoraj nič. Pogovarjate se vedno manj. Vedno manj časa imate za najbližje. Dnevi so nabiti z obveznostmi, ki so stresne, naporne, zahtevne in izčrpavajoče. Šele zvečer se zaveste, da je minil še en dan. Dela, kuhanja, pospravljanja in skrbi za otroke je na pretek, miru pa nič.

Je rešitev dopust? Ni. Kdaj smo pa že imeli kaj miru, ko smo šli letovat z družino? Že pred odhodom je marsikdo na robu živčnega zloma. Taki dopusti so samo drugače preživeti dnevi, a še vedno brez miru in časa zase. Poleg tega si daljšega dopusta ne moremo vzeti kadarkoli.

Potrebujete več časa, to dobro veste. Več časa vam lahko prinese mir, prebudi zakon, izboljša odnose z otroci in utrdi stike s prijatelji. Čas utrjuje vezi med člani družine – če ga ni, se počasi odtujimo, tudi od najbližjih.


sem se tudi sama zamislila



_____________________________

iz malega zraste veliko

Za naju to še vedno velja.Časa imamo na pretek,pogovarjava se vedno,miru imamo itd.
Tako da za nas to ne drži :)

Ja, utopija je mislit, da bo čas kar sam od sebe prišel. Jaz sem bila tolk zmatrana, da sem si vzela dopust. En teden sem doma dopoldne - sama. Prvič po ne vem koliko letih. Toooolk paše. Kako hudiča pa naj si vzamem čas med letom, mi pa ni jasno. Res ne. A to pa nič ne piše ?

Sedaj imava sicer se casa na pretek, ampak ko bojo pa otrocki, pa je tudi mene strah prav tega, da bo vse prevec v guzvi. Cel dan na nogah, pa se ne bo casa dovolj za to in ono.

Ne vem kaj je potrebno, mogoce  dobra organizacija, pomoc prijateljev ,druzine...

_____________________________

Sedaj nas je pa pet!

Tole je slišat kot jabolko na zunaj lepo rdeče znotraj pa rahlo črvivo

Jaz mislim da se s tem le slepimo ko takole govorimo, otroci so napor včasih in res je da paše sprostitev pa čeprav le za 15 minut da v miru popijem kavico.

Mislim da se malo zezaš anonimna, ker sama sem 24 ur s tamalim nimam babic da bi mi pomagale tako da nemorem rečt da imam ravno miru na pretek, je pa seveda odvisno kako se organiziraš in kakšno pomoč ti nudijo drugi domači, če imaš te na pretek potem sigurno imaš tudi svojega časa na pretek .

Ja tudi mene je zagrabila nostalgija. S tem sestavkom bolj ne bi migli zadeti najine preteklosti in najine sedanjosti.  Sicer pa vse pride in mine. Zdaj čakam na penzijo, da se mi povrne mir haha .No, če bi pa celo življenje v tišini živela, pa tudi ne bi bila zadovoljna.

_____________________________

Počni kar ti je volja, le poskrbi , da s svojimi dejanji ne prizadaneš drugih

naprej je reklama za terme :),

ampak zadeli so pa - potrebujemo samo čas za malenkosti in da družina obstaja si mora vzeti čas zase, preprosto kot pasulj, samo izvedljivo pa teže, vsaj organizacijsko

_____________________________

iz malega zraste veliko

Se nič ne zezam anonimka.
In nimam nobenega varstva za svojega otroka.
je pač dobrovoljček in ne sitnari,sam se zamoti tudi do pol dneva z raznimi stvarmi.
Torej imam časa kar veliko

Midva si pa vzameva čas! Načrtno! Na srečo imamo na razpolago babice in dedke, tako da greva vsako leto sama na krajši dopust (4-5 dni), pa včasih sva tudi kak vikend sama doma. Sicer to nekateri ne odobravajo - prav - ampak potem pa ne jamrat.

Pogovarjava se tudi precej. Načrtno zvečer, ko tamala lepo spi, ugasneva TV, da se pogovarjava. Ker če gori, potem buljiva v škatlo, če pa ne, se pa pogovarjava.

Za prijatelje si tudi vzameva čas. Jaz grem saj 2x na mesec sama s prijateljicami zvečer ven.

Ne rečem, je manj časa kot prej, ko sva bila sama, ampak toliko manj pa spet ne. Gospodinjska opravila je bilo treba opraviti tudi takrat, sedaj jih pa pač počnem skupaj z malim črmrlom. Pa nimamo ravno brezhibno vse popucano in popeglano, ker mi je za to škoda časa...

Kar res pogrešam je, da bi bila kdaj SAMA doma, ampak povsem sama, brez moža, pa da mi nihče ne spi v sosednji sobi - sama samcata! Ja, to pa pogrešam!

hoj.Jaz pa tako uživam v družinakem življenju.Čeprav je mala tečka včasih,ne bi zamenjala za vsa prejšnja leta ko sva bila sama brez otrok.Nevem,niti tistega časa ne pogrešam,ker hočem vsao minutko bit z mojo malecko.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

 Viv.

Tisti, ki imamo starše, ki so pripravljeni kdaj pa kdaj čuvati otroke, so res zlata vredni.

Eni pa žal nimajo nikamor dat otroke, ker so stari starši tako "bukavi", da jim jih preprosto ne zaupajo. Tudi taki so. Žal.

Zaradi mene verjemi ali pa ne,sem pač odgovorila na temo!!
To je isto kot bi marsikatera rekla,da se je spolni odnos med partnerjem skoraj nehal,ko otročiček je med vama in da nimata več pogostih zaradi otroka in izčrpanosti in da smo vse iste kar se tega tiče.No midva nisva in še vedno imava spolne odnose skoraj vsak drugi dan.Pa bi me marsikatera napadla,da lažem,da to ni mogoče itd.
Nismo vse enake,prav tako otroci niso vsi enaki,eni ubogajo a ne,drugi ne itd itd.eni vedo kaj smejo in kaj ne in tudi če so sami se bodo tega držali.....
Torej nismo vse enake prav tako otroci ne.
če ti nalin nimaš časa in skoraj še vse druge zase,še ne pomeni da jaz nimam.
Če se ti moraš vsrajati ponoči,še ne pomeni da se jaz moram.
moj otrok prespi celo noč.V usta nič ne daje itd itd..
torej????
Niso vsi enaki a ne

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ne,ne drži.Ga ne rabim spremljati na vsakem koraku.Ker ve kaj se sme in kaj se ne sme

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Časa imamo na pretek,pogovarjava se vedno,miru imamo itd.



uf tako srečo bi si pa jaz upala javno priznat


tako se vam bom pa kr javno pridružila pri jamranju

< Sporočilo je popravil Urška// -- 11.7.2006 13:42:58 >

_____________________________

Urška in Lara(10.05.2005) in Nejc(17.10.2008)

Oh joj ANONIMNA, eno samo hvalisanje te je, za posrat!

Sama sebi verjameš .

Jaz sem odgovorila na temo.
Ni mi treba za verjet.
Mi je vseeno.Vam tako ali tako ne rabim nič dokazaovat.Imam oz. imamo pač takšen life in....
Ti tudi odgovarjaj na temo in se ne brigaj za moje odgovore.
nalin tako je bilo že od 7 meseca,pa še prej kot dojenček ni bil zahteven.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tudi mene to zanima

Eh, saj v resnici obstajajo otroci, ki samo sedijo, nimajo preveč volje za neutrudno raziskovanje vsega in plazenje povsod in ki so tako preplašeni, da ne naredijo nič prepovedanega. Zelo redki so, ampak jaz sem kakšnega takega že videla. Pravzaprav sem videla točno tri take. Ampak vsi trije so bili ali so malo kasni v razvoju, pravzaprav imajo zdaj vsi težave v šoli z učenjem. No, to so moje izkušnje. Sicer še nisem srečala drugačnega primerka take sorte otroka. Ampak bog ve, morda pa je kakšen ušel tudi iz starih časov, pa je to možno. Ja, zdaj sem se spomnila, še eno punčko tako sem učila, ki je bila pa tako zelo versko prestrašena, kot iz prejšnjega stoletja, da je tudi čisto vse takoj naredila (kot kakšna pridna punčka iz knjige Huckelbery Fina ), kar si ji rekel, pa sedela pri miru kot bi jo zalepil - ona je bila pa normalno sposobna, bila pa je zelo ustrahovana, verjela je v hudiča namesto v boga.
No, saj pravim, morda pa je bog naredil svetlo izjemo, pa je enega otroka tudi takega naredil, kot anonimna piše. Saj med vsemi miliardami ljudi, pa je lahko kdo malo mutiral tudi v to smer.  

Jaz pravim d je odvisno kakšen karakter si. Naprimer jaz sem taka da me je določenih stvari strah in imam vedno en uč uperjen na tamalga oz. gledam na to da sem vedno en korak pred njim (predno sploh prime stvar ki jo ne sme mu jo že potegnem iz rok). Imam pa sorodnico, ki ima pa 3 otroke in so prepuščeni največkrat sami sebi. Tudi ko so bili mali se ni nikoli tako podila za njimi kot se sedaj jaz, tamal je po tleh pobiral pa v usta dajal kamenje pa pesek in zemljo in ni reagirala drugače kot iz stola se drla naj neha v usta dajat. Ko je začel hodit ga je pustila da je padel saj po njenem mnenju se le tako nauči če pade kdaj pa kdaj, skakali so po cesti, po vrtu pa ni za to nič vedela ker je v stanovanju likala...itd. Sedaj ne mislim koga kritizirat le hočem povedat da smo  tudi starši druge osebnosti in jaz mogoče bolj kompliciram (ali pa tudi ne toliko in je ona bolj flegma) kot ona in imam tako čez dan tudi več dela ker sem skos z njim. Me je pa strah tako delat kot ona ker ne verjamem da imamo vse toliko sreče kot ona da se otrokom ni nič naredilo

_____________________________

09.08.2005 - ŽIGA
04.12.2008 - ANJA