no, večno ne, sem pa veliko časa sama. mož ima namreč odgovorno službo, kar pomeni, da mora velikokrat nazaj v službo, mobitel dosegljiv non-stop...tale večer je že 3-ji v tem tednu, ko samevam. sej ne jamram, ne narobe zastopt. me pa zanima, kok je še takih in kako se navadiš na samoto? jaz se namreč še nisem, pa ima to službo že 2 leti.
lep večer, čeprav pada dežek.

Jaz tudi sama in čakam na možeka. Moj ima poleg službe še 4x ali več tedensko 'športne dejavnosti' ; no, ampak takrat ko smo skupaj, delamo kvalitetne stvari Sem pa tudi jaz potrebovala ene 2leti, da sem se navadila. 

pa imata že otroke? verjetno je pol mejčekn lažje, ne?

Ne ni lažje. Mi je bilo na začetku ful hudo. Ko je prišel Ožbej. Ko ga ni bilo. Sploh je bil pa zimski čas, ko imajo eno kupico nadur. Ampak sva se potem pomenila in od takrat res, kar je doma, se posveča tamalemu in mene ful razbremeni. 

Zaenkrat me še ne moti, k sm tud jst dost aktivna, k bodo pa otroc pa bomo vidl .

Moj ima tudi dost odgovorno službo, 4xtedensko trening, zdej sva pa še popoldanca odprla. Tko da....pač iskoristva trenutke ko sva skupaj maksimalno. Mene ne moti v glavnem. Mi je kar všeč tako, da sva oba bolj aktivne sorte in bolj malo doma. Vsaj ni nikol dolgcajt.

jaz sem tudi večinoma sama,partner vedno dela. imava 2 otroka,ki sta zelo majhna,je naporno zelo,katera pravi da ni laže.

Ni časa za kregat.  In trenutki, ki jih imava potem zase, so potem bolj sladki.

Tako težke stvari kot je samota v partnerstvu, se ne moreš navaditi. Lahko se naučiš živieti z njo, ampak to ni sreča in notranji mir. V bistvu enim fizična prisotnost ni prioriteta, drugim pa je. Tudi tebi je, ker praviš da se po 2 letih še vedno nisi "navadila" in nikoli se je ne boš, verjemi, ker takšna pač si in hvala bogu da si. Jaz tudi potrebujem fizično bližino in se nikdar niti ne bi skušala navadit na osamljenost, saj bi potem šla proti sebi. Tega pa ne morem pa če bi se trudla še ne vem kak.

moj ma tudi tako službo,ko ga ni podnevi, ponoči petek in svetek...pa kaj češ....takega sem vzela v zakup že v začetku in se nekak s tem sprijaznila, da ne bomo nikoli klasična družina, ki gre lahko vsak vikend nekam.

se pa ful, ful dosti ukvarja z malim ko ni v službi  takrat skoraj ne vem, da imam otroka

ko pa sva bila še sama, pa tudi mene ni bilo nikoli doma...je bil on več  in mi je zelo, zelo pasal kak samoten večer, ko sem imela čas čisto zase.

_____________________________

...vox populi...

Jaz sem tudi dosti sama pa ne samo podnevi tudi ponoči.Sem vajena že deset let.

Ja tudi jaz sem imela do letošnje pomladi enak problem. Moj je bil po cele dneve v službi, pa še dosegliv je moral bit non stop, tako da se je večkrat zgodilo, da je priše domov npr. ob 6-ih zvečer in komaj je stopil čez vrata je že zazvonu telefon, da mora nazaj. OK, to bi zdaj, ko še nimava otrok še mogoče šlo, če bi se vsaj pri plači kaj poznalo, pa ni bilo tako. Pa še ful je bil obremenjen s službo tudi takrat, ko je bil doma. No potem se je pa pokazala prilika in je šel v službi na drugo delovno mesto. Zdaj sicer dela v izmeni dopoldne-popoldne, ampak vsaj pride ob uri domov, pa še plača je boljša.

Se mi pa zdi, da sva takrat znala vsak skupni trenutek bolj racionalno izkoristit.

Sej nisem mislila s tem povedat, da je denar rešil problem. Mogoče je res prebrat tako, ampak če primerjam najino življenje prej - non stop na trnih, nikamor nisva šla, ne da bi se moj sekiral da bo zazvonil telefon in bo moral v službo ali pa zdej, ko lahko ob koncu službe ˝preklopi˝ na privat stvari brez slabe vesti, nama je obema žal, da nisva temu že prej naredila konec.
Moj namen je bil povedat to, da ljudje včasih preveč razmišljamo o tem, kaj pa če bo potem še slabše.......dokler ne probaš itak ne moreš vedet kako bo!

Midva sva zelo malo skupaj. Trenutno, ko sem na porodniški sicer malo več, ampak drugače pa je ali on cel dan v službi ali sem pa jaz zvečer v službi in se v bistvu samo na vratih zamenjava. In zelo težje je tako živeti, ko imaš še otroke.

Jaz sem dostikrat sama. Ima pač takšno službo, da nikoli ne vem kda bo prišel domov. Lahko je to ob 15-ih, seja pa zgodilo že tudi(pa ne le enkrat) da je prišel ob 3 lai celo4 zjutraj domv. Odsotem pa je bil seveda od zjutraj. Ali pa se celo zgodi da gre na teren, za tedn dva ali še več.
Jaz sem navajena, je pa res da sva zdaj še brez otrok, kako pa bo od januarja naprej, ko se nama bo pridružil najin sonček pa ne vem. Mislim, ne vem kako bom to odsotnost prenašala, pravzaprav me bolj skrbi odnos otrok-ati.Bomo videli.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

Tudi jaz sem ogromno sama, gre ob 6-ih, pride ob 6-ih, 7-ih zvečer, včasih še pozneje. Pač taka služba.
Zdaj, ko mala ni več dojenček, se mi zdi da je lažje, kako bo, ko bomo spet imeli dojenčka, pa povem decembra.

_____________________________

:)

Moj ima tudi nestandardno sluzbo.
Ravno zdajle prihaja iz Frankfurta. Tja je sel za en mesec in med vikendi se z avionom pripelje domov. Prisel bo okrog pol polnoci, sel bo pa nazaj v nedeljo ob stirih popoldne.
Avgusta je bil 3 tedne v ameriki, spomladi v hamburgu 10 dni,...
Tudi v sluzbi velikokrat potegne ali pa imajo kak sestanek do pozno ponoci, skratka, res je veliko v sluzbi. Poleg tega je tudi doma precej obremenjen s sluzbo, veliko se pogovarjava o njej, vcasih se ponoci zbuja in ne more spati od skrbi zaradi sluzbe.
To je vse zelo zoprno in obremenilno.

Ampak, ker je to moj moz, ga podpiram in si zelim, da bi si nekako uredil stvar bolje, da bi bil manj zivcen in bolj zadovoljen s sabo.

To, da denar ne odtehta ni res, ce imas zelo dobro placo, se lazje "potrpi", da ga ni. Vsekakor bolje, kot ce za vseh tistih tavzent ur ne dobi niti neke solidne place.
Prav tako ni res, da ko imas otroka je tezje. Mogoce cisto na zacetku, ampak ko je enkrat star eno leto in hodi v vrtec/varstvo, je pa (vsaj meni) bolje, da nisem cisto sama, z Evo se vseeno pohecava in ob njej ni dolgcas in niti nimas casa razmisljat, da je grozno, ker ni moza.
Preden sem imela Evo sem si vedno rekla: ce bi imela zdaj otroka, bi se lahko z njim ukvarjala in prav sem imela.
Poleg tega si je fino najti kak hobi (jaz npr. rada sivam), da ne visis na otroku in da imas tudi sama kaksno zadovoljstvo.

Mislim, da mozeva sluzba spada pod kapo moza, torej, ce je njemu kul, da je stalno v sluzbi, potem je tudi meni kul, ce pa ni, pa mora to porihtat, drugace bomo vsi nesrecni.

< Sporočilo je popravil MarijaPo -- 28.9.2007 21:45:19 >

no, kakorkoli obrnemo, služba je pač le služba. saj ne morem zdej zahtevati od njega da naj pusti službo, v kateri nasplošno uživa, da bova več časa skupaj. zato pa ceniva skupne trenutke in jih probava čim bolj koristno izrabiti. npr. jutri - masaža time.
ko bova pa imela otročka, se pa obrnem na vas, kako ga pomiriti, ko bo jokal ali kaj podobnega.
hecam se. hvala vsem in en velik za vse soborke.
lep večer in čim bolj uživaški vikend!!!
 

Jasno, da se potem ful, ful ukvarjajo z otroci, ko imajo pa slabo vest. In ja, služba, služba, služba...ko ga enkrat ne bo, ga tam po dveh dneh ne bo nihče več pogrešal, družina pa še kako.