Na forumu sem novinka, čeprav vaše debate prebiram že kak mesec. Moram povdarit, da mi dvigujete upanje :bravo::bravo:in pomagate do iskrenega nasmeha, saj se tudi jaz (midva) trudiva za pikico. To traja sedaj že več kot eno leto, vmes pa je bila operacija maternice zaradi mioma in izvenmaternična. Kak mesec sem že tako obupana, da naj raje nebi:sloncek::sloncek::sloncek:, ker potem nebi imela kaj pričakovat in nebi bila razočarana. Pa vsi mi modrujejo naj vsečimbolj odmislim, da mi bo lažje. Nikomur ne morem opisat občutkov, da si to iskreno želim, da tega ne moreš skriti ali zakopati pod zemljo. Kot da bi bil lačen, pa bi po mesecu posta okol govoru, da vsaj še ta mesec sigurno ne boš lačen.
Prosim, vas, povejte mi kako se vi spopadate s "čim manj mislt pa velik :sloncek::sloncek::sloncek:

Hvala za odgovore , pa veliko sreče in naj vas :angel:čuvajo

Razočaran cmokec

Odmisli ,da :sloncek::sloncek::sloncek:za pikico.
:sloncek:iz užitka,pa bo kmalu.



Pa lp
Mateja

Jaz se nisem obremenjevala.Pri prvi:duda:sva se z mojim samo" igrala".In se je prijelo,pa čeprav sem mislila,da ne bo nikoli,ker sem imela še v sš umeten splav.Zdaj ko sem pa že drugič:nosecka:,je bilo pa tudi hitro.Prvi mesec sicer ne,drugi mesec pa že ni bilo:hudicek:.Nisem pa nič mislila preveč na to.Test sem naredila,ko je bilo 1 dan zamude:hudicek:.

Pa vsem,ki čakate,čimprejšnjo:nosecka:.
Vsem,ki ste že :nosecka:,pa zdrave:duda:.
Mateja

Hvala, za odgorore.

Najbolj smešno je pa še to, da bi se takoj strinjala, če bi mi kdo zagotovil, da bom zanosila na primer: avgusta 2005, čeprav je do tja še več kot pol leta.

cmokec

Nikoli ne delaj načrtov, ker potem v praksi se zmeraj podere.Jaz sem zmeraj v življenju delala načrte,pa me je kar veliko"koštalo".
Odmisli vse skupaj:zajcek:veselo brez nobenih psihičnih obremenitev:sloncek::sloncek::sloncek:,pa boš vidla,kar naenkrat se ti bodo pokazale:modri:.
pol boš pa cartala svojga malega:duda:in velikega:duda:.
Lep dan ti želim:metulj:,
en lp:morje:D.

Hojla cmokec!
Nisi sama v tej borbi. Midva se že več kot dve leti trudiva in čeprav ved, da po naravni poti ne bo nič, moj namreč nima plavalčkov v izlivu, sem vsak mesec, ko pride :hudicek: razočarana in potrta. Pa mine, kak dan me drži. Takrat se zjokam, še posebaj pa mi pomaga če grem na sprehod v gozd objet kakšno drevo, meni pomaga, poskusi! Sicer pa ti ne bom svetovala da vseskupaj odmisli, ker mi gre na živce, da mi vsi okoli mene to govorijo, pa tudi z Pio73 se strinjam, ko je pisala o psihi.
Uživaj v življenju, ko ti bo hudo pa se pridi potožit na forum, bomo skupaj jokale in se veselile, ko boš končno ugledala :modri: ali :roza: ali morda +!!

Koala

Midva sva delala dojenčka dolga leta, iz meseca v mesec, v času ovulacije, vsaj enkrat na dva dni. Vse skupaj je postala huda rutina, obveznost, breme... Pozabila sva, kaj je to :sloncek: iz užitka, po 14 dneh :sloncek: iz obveznosti se je prileglo 14 dni dopusta :)-. Ko sem končno zanosila, pa se me ljubi možek ni upal niti dotakniti, da ne bi šlo kaj narobe. Nekaj mesecev po porodu pa sva zopet začutila staro strast in ponovno :sloncek: zgolj iz užitka. Ker pa si čim prej želiva še eno pikico, tole užitkarjenje ni trajalo kaj dolgo. Že 8 mesecev sva ponovno na stari poti, le da sva zdaj že tretji mesec na "čakanju" po ss. Ponovi vajo. Ni prijetno, ni prijazno, sva pa oba tako zrela, da poskrbiva, da to ne vpliva na najin odnos. Je pač nekaj, kar je potrebno storiti, če želiva hišo napolniti s pikicami, in enostavno stisneva zobe...

Ne sliši se ravno optimistično, a ne? Je pa kruto resnično...