Tamalo uvajamo v vrtec - stara ja 21 mesecev. Vzojiteljičin pristop (želje, ukaz, navodilo) kokrkoli je takšno - v garderobi čimprej preobut, na vratih igralnice dat otroka njej, zapret vrata in it. Po uri, dveh ko se vrnem, tamala joka in je zajokana - se vidi da je dalj časa jokala.
Doma mamo tak pristop - npr. zadnjič sva oba morala v trgovino pa ni mogla z nama, zato sva jo pustila doma babici. Ko sva se samo poslovila je tamala cvilila, zato sem počepnila k njej in ji povedala da mami pa ati morta u trgovino, da bosta kmalu nazaj, da ona bo pa tačas z babi počela to in to in to. Tamala je veselo pomahala in je blo vse bp.
Zdj pa ne vem al nej v vrtcu tut tko probam - nisem sigurna da bo delovalo, pa bi znal bit še več joka - pa nebi rada vzgojiteljičinega neodobravanjo (Sem rekla da ne delajte tako), al nej še naprej delam tako kot pravi vzgojiteljica?!?!
Vem da so vzgojiteljice izkušene in ne pravijo nekaj v tri krasne, sam po drugi strani pa...
Kaj pravite?? Oziroma kakšno je(bilo) pri vas uvajanje???
Najlepša hvala za vse odgovore in nasvete.
LP

Poskušaj ji vse to povedati prej na poti v vrtec ali doma, da je pripravljena, ker ko pride v vrtec ima v glavici že svoj filem in če ima namen začet jokat je takrat otroku težko nekaj dopovedat. Pred vrati se ne smeš obotavljat, ker samo podaljšuješ vse skupaj.

ja, prej se poslovita, pred vrati je res treba na hitro opravit. tudi pri nas tako pravijo in se obnese.
so pa bogi tamiceni, nekaj časa traja da se navadijo. pri nas smo uvajali postopoma - prvi dan skupaj do kosila, drugi dan smo šli za eno uro na kavo, pa nazaj, tretji sami do kosila in četri spanje v vrtcu. tako nekako.

Vsak naj dela kakor mu odgovarja in kot misli, da je za njegovega otroka najbolje....samoa res ne vidim smisla v uvajanju otroka v vrtec. zakaj sploh uvajanje? ja vem, zdaj boste rekli, da je to sprememba okolja, ne pozna vzgojiteljic, ne otrok....

kolikor jaz vem, mene nihče ni uvajal v vrtec, tudi jaz svoje otroke nisem uvajala. je bilo na začetku kak teden hudo...ampak se je pa dalo previžet. 


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Pri nas smo uvajali postopno. Prve dva-trikrat sem bila z njima in vmes poskusila čimbolj neopazno it, kasneje sem jima povedala, da grem amapak da se kmalu vrnem in šla, brez obotavljanja.
Ko sem ju oddala že takoj zjutraj tudi nismo zavlačevali, sem povedala da grem v službo, da se vrnem in šla.
Mislim, da ne bi bilo nič narobe, da poveš mali,da se vrneš, ampak sem pa opazila pri naših dveh, da dlje ko sem zavlačevala (sem še kaj vprašala vzgojiteljico ipd..) težje je šlo, več je bilo joka.

Je pa to težek čas zate in za malo, ampak k sreči mine. Joka večina otrok, dokler ne ugotovijo da jim je tam lepo, da mami pride in dokler ne spoznajo okolja in vzgojiteljic. Žal za njo v vrtcu ni enako kot kadar jo pustiš pri babici, ker babico pozna, okolje ji ni tako tuje in lahko da bi v vtcu jokala tudi če bi ji lepo pojasnila, da se kmalu vrneš.

Upam, da bo joka čim manj in da vama bo obdobje minilo čimbolj brez stresa!

_____________________________

Špelca in Mihec 9.2.2009

Jaz sem to s svojima pred prihodom v vrtec probala rešiti. Ker pred igralnico v vrtcu je bilo težje, vrata odprta, mi smo nekje na pol prostora stali... pa vem, da smo še druge motli s tem. Sem tudi prišla do zaključka, da ko pridem pred vrata igralnice ju dam in grem.
Še dandanes, če jima ni za v vrtec.. kadarkoli sem se pred vrati z njimi pogovarjala in prepričevala, je bilo le slabše.