Ali lahko naši otroci ostanejo normalni v tem malce nenormalnem svetu? Kako ravnati s tehnologijo, ki vse bolj prevzema pozornost otrok? Zakaj so tiste stare igre pozabljene, tisto lovljenje po parku, skrivalnice, skakanje? Kam so izginile frnikole iz otroštva?

Kje delamo napake kot starši? Kje delamo napake kot učitelji? In kaj ostane otrokom? Ali lahko povečamo mentalne sposobnosti naših otrok?

Dr Ranko Rajović to ve. Je avtor NTC učnega programa. Je član MENSE in komisije za nadarjene otroke. Je oče štirih otrok. Če zmore on s štirimi, zmoremo tudi mi z enim, dvema in tremi otroki.

 

Zakaj je našim otrokom dolgčas? Ker smo premalo ustvarjalni ali zakaj so nove generacije takšne?

Dolgčas sam po sebi ni težava, ampak starši rešujejo problem otrokovega dolgočasja. To je problem. Ker je dolgčas gibalo otrokovega razvoja. Samo spomnite se nas, ko smo bili majhni. Dolgčas je neprijetno stanje. Otrok, recimo 20, 30 let nazaj. V tem obdobju je otroku dolgočas. Če se hoče igrati, mora iti na igrišče. Spomnim se, hodili smo po 2-3 km v eno smer, da smo 15 minut ali pol ure nekaj igrali in se vrnili domov. S kolesom smo šli 5-6 km. Dežuje že dva ali tri dni. Kaj smo počeli? Žogo smo metali ob steno 10 ali 15 minut.

 

Nismo imeli telefona.

Ni bilo telefonov, računalnikov, na televiziji dva kanala. Spomnim se, da sem ob sobotah in nedeljah gledal risane serije. In v tistem obdobju nam je dolgčas dejansko pomagal pri razvoju, razmišljanju, povezovanju. Neko težavo je treba rešiti.

In danes: "Mami, dolgčas mi je"! Kaj počnejo starši? Otrok zaradi dolgčasa ne zna rešiti problema, starši prižgejo televizijo. Ima 10 kanalov z risankami, z otroškimi programi. Kupujejo tablice, kupujejo računalnike, kupujejo mobilne telefone.

 

PREBERITE TUDI: Jezna sem, ker vzgajate otroke, ki se jih bojim

 

Kaj naj storimo?

Vidite, tehnologija je dobra. Nisem proti tehnologiji, a čas je treba omejiti.

 

Na koliko?

Otrok mora pač rešiti dolgčas. Imel sem pravilo pol ure na telefonu, na računalniku, uro v parku. Ura gledanja v ekran, dve uri v parku. In to je pravilo.

Običajno sem velik nasprotnik mobilnih telefonov, za otroke stare do 10 let. Vendar govorim že leta. Učim od Norveške do Grčije, pa vidim, da se ne splača. Starši kupujejo telefone. Naredili smo celo anketo, več kot 80 odstotkov učencev četrtega razreda v Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji ima svoj telefon.

Telefon je pravzaprav past, saj otrok ob igranju video igric dobi veliko impulzov, preseže določeno raven, to so dopamin, endorfini, hormoni veselja in dobrega počutja.

In otroku mine ena ura, petkrat dopamin, endorfin. Ni tako. Malo karikiram, pa veselje in pozitivna čustva. Vse to v eni uri. In zdaj je treba iti v šolo, se učiti, početi nekaj drugega. Ne bodo želeli. Dolgčas jim je. Vrne se k telefonu. In otrok, ki ne zna rešiti problema dolgčasa, hoče vse takoj, zdaj.

Tolerančni prag je nič. Visoka frustracija. Če jim vzameš telefon, jokajo, nočejo jesti. Starejši otroci ne bodo hodili v šolo. Bilo je skoraj v Ameriki, otrok se je ubil, ko mu je mama prepovedala uporabo mobilnega telefona.

Starši morajo razumeti, da telefon aktivira dopaminske in endorfinske receptorje v možganih. Endorfinski receptorji so morfij. Zdi se, da je otrok na drogah. Zato je pomembno omejiti telefone in zato je pomembno izobraževati starše, da se naučijo, kaj je dovoljeno, kako je dovoljeno, zakaj je dovoljeno.

 

PREBERITE TUDI: Pomen postavljanja meja pri vzgoji otroka

 

Kako naj animiramo otroka, ko gremo ven? Kaj naj zahtevamo od svojega otroka?

Okoli sebe mora imeti druge otroke. Starš se ne sme igrati z otrokom. Kdo se je igral z nami, ko smo bili sami. Ni naloga staršev, da se igrajo z otrokom. Otrok mora biti z drugimi otroki, parki in igrišča morajo biti polni. Zdaj delam projekt v Sloveniji, v Srbiji bomo poskušali zgraditi nove parke. Otrok ne more v klasični park, tam mu je dolgčas. To mora biti nov park. Kjer je naprava, ki jim dobesedno poruši ravnotežje, aktivira vrtenje, aktivira cele možgane.

Samo spomnite se, ko smo bili majhni, sta bili dve najbolj priljubljeni igri gumitvist za deklice in frnikole za dečke.

Gumitvist, dekleta so se igrala dve ali tri ure na dan. Morda celo dlje med vikendi. Treba je razmišljati, delati z možgani. Pa rotacija, ravnotežje, aktivna stopala in dinamična akomodacija oči. Ob vsakem gibu je treba razmišljati. Delujejo celi možgani.

Danes, ko vprašam starše. Ali ima vaš otrok vsak dan 15 minut igre? Nima. To je zato, ker se danes nočejo igrati teh iger. Brez endorfinov in dopamina.

 

Veste, kaj vam bo rekel vsak starš? Zavedamo se svojih napak. Verjamem, da bo vsak, ki vas bo poslušal, rekel, no, jaz delam isto, kaj naj naredim? Veliko dela, malo prostega časa. Nikogar ni, ki bi me naučil najpomembnejše vloge v mojem življenju, to je biti dober starš. In biti dober starš pomeni narediti otroka zdravo osebo.

Naši starši niso mogli delati strašnih napak in tudi njihovi starši ne. Veš zakaj? Čas je tekel zelo počasi. Tega vpliva iz okolja ni bilo. Če se ve, da okolje razvija stoodstotno nekatere dele možganov. Ni 50 odstotkov genetike in 50 odstotkov okolja, kot piše v nekaterih knjigah. Genetika je 100 odstotkov tako pomembna kot potencial. In razvoj genetike je 100 odstotkov odvisen od okolja in če vemo, da se okolje spreminja.

Poglejte okolje danes in pred 20, 30 leti. To je velika razlika. To pomeni, da če se možgani najbolj razvijajo med 5., 7. in 12. letom, je okolje ključnega pomena. In zato je izobraževanje staršev pomembno.

Starši delajo napake iz največje ljubezni do svojega otroka, iz nevednosti. Zato jih je treba izobraževati.

 

PREBERITE TUDI: Je bilo našim staršem v 80. in 90. letih lažje kot nam?

 

Ali je razlika, ko daš otroku telefon, da igra igrico, in ko mu daš telefon, da posluša glasbo, gleda videe, posluša pesmi?

Razlika je. Otroci radi poslušajo glasbo. Drugo je, ko gledajo videoigro, ki veže prek dopaminskih in endorfinskih receptorjev. In starši bi to morali vedeti. Video igre delajo največji strokovnjaki, najboljši psihologi. Kaj je njihov cilj? Otroka ujeti v video igro, ker je tam dobiček. In zato morajo biti starši previdni.

 

Vir: ringeraja.rs