Študija, objavljena v New England Journal, kaže, da sprožitev poroda ne povečuje tveganja za carski rez. Ista raziskava je tudi pokazala, da sprožitev, torej umetno pospeševanje poroda z zdravili v 39. tednu, ne vpliva na zdravje dojenčka in matere.

Čeprav se soočajo s številnimi drugimi težavami, se starejše nosečnice, pri katerih porod sprožijo, ne soočajo s povečanim tveganjem za carski rez, je pokazala nova klinična raziskava.

 

Britanski raziskovalci so ugotovili, da pri starejših prvorodkah, ki so imele sprožen porod v 39. tednu nosečnosti, ni bilo večjega tveganja za carski rez, niti drugih negativnih učinkov zase in za svoje dojenčke.

Strokovnjaki pravijo, da je študija pokazala, da je sproženje poroda varnejše, kot so mislili zdravniki.

 

PREBERITE TUDI: VIDEO: Holografski simulator rojstva

 

Toda vprašanje ostaja: Ali ima sproženje poroda kakšno korist, če govorimo o zdravi nosečnosti? 

"Ni jasnih dokazov, da ima korist," je dejal dr. William Grobman, profesor porodništva in ginekologije na univerzi Northwestern v Chicagu.

"To je bila zelo dobra študija, vendar ne bi smela povzročiti večjih sprememb v praksi," je dejal Grobman, ki je napisal uvodnik, objavljen v študiji.

 

Uradno je spodbujanje poroda priporočljivo le v nekaterih okoliščinah, na primer kadar zdravstveno stanje nosečnice ogroža njenega otroka, ali če nosečnost presega 42 tednov (celotno trajanje nosečnosti je približno 40 tednov).

Sprožiti porod je mogoče tudi iz nekaterih nemedicinskih razlogov - kadar ženska na primer živi daleč od bolnišnice; vendar ne pred 39. tednom nosečnosti.

 

PREBERITE TUDI: VIDEO: Dojenček spi v plodovnem ovoju

 

Ena študija je preizkusila nestandardno prakso: poskus spodbujanja poroda pri ženskah, ki so razmeroma starejše, stare 35 let in več, in pričakujejo prvega otroka, a so imele zdravo nosečnost.

Teoretično sprožitev poroda v 39. tednu lahko prepreči kasnejši pojav mrtvorojenih otrok. Prejšnje študije so tudi pokazale, da imajo starejše ženske, zlasti tiste, ki rodijo prvega otroka, večje tveganje za mrtvorojenost, je dejala vodilna raziskovalka dr. Kate Walker.

Toda tudi s povečanim tveganjem je kasnejša mrtvorojenost redka. Tako ostaja zaskrbljenost, da bi bile kakršnekoli koristi od sproženega poroda nezadostne, da bi upravičile tveganje za morebitne zaplete, vključno z neuspelim porodom, ki nato zahteva carski rez.

 

PREBERITE TUDI: Ko si začneš risati črne porodne scenarije ...

 

Za odgovore na te dvome so Walkerjeva in njeni kolegi z univerze v Nottinghamu preučili 619 žensk, starejših od 34 let, prvorodk. Ugotovili so, da so polovici žensk v 39. tednu nosečnosti sprožili porod, medtem ko so preostale čakale, da je mati narava naredila svoje, ali pa so ga sprožili, ker se je medtem pojavila zdravstvena težava.

Ženske, ki so jim načrtovano sprožili porod niso imele večjega tveganja - potrebe po carskem rezu. Tretjina žensk v obeh skupinah je imela carski rez.

Po drugi strani sprožitev ni pokazala nobenih razlik v zdravju mater in novorojenčkov.

 

Walker je dodal, da študija ni bila dovolj obsežna, da bi razkrila učinke redkih zapletov: nobena ženska v nobeni skupini ni rodila mrtvorojenih otrok.

"A za zdaj," je dejal Grobman, "ženske ne bi smele rutinsko zahtevati sprožitev porodu v 39. tednu." In če obstaja zdravstveni razlog, je dodal, da sprožitve nikoli ne bi smeli izvajati pred 39. tednom, da bi zagotovili zdravje novorojenčka.

 

Vir: Ringeraja.rs

 

PREBERITE TUDI: Izbira porodnišnice: Pomembna vprašanja za porodnišnico