Ko prvič postanemo mamice, imamo nešteto vprašanj. To neubogljeno bitje je popolnoma odvisno od nas, mi pa ne vemo, kako ga prijeti, niti kaj storiti, ko neutolažljivo joče. Velikokrat prisluhnemo raznoraznim nasvetom, ki so lahko na nek način tudi škodljivi, saj ne veljajo enaka pravila za vse mamice in za vse dojenčke.

Eden takšnih »nasvetov« je, da se mora doječa mamica izogibati določenim živilom in hrani, zato da dojenček ne bom imel prebavnih težav. Pa je to res? Na vprašanja povezana s prehrano mamice in vplivom na dojenčka, ki ga doji, smo se pogovarjali z mag. Mojco Vozel, svetovalko za dojenje in prehrano, ustanoviteljico spletnega portala Prvinskahrana.si.

 

Kdaj hrana, ki jo zaužije mati, preide v njeno mleko?

MOJCA VOZEL: Hrana preide v mleko kmalu za tem, ko se skozi resice tankega črevesja vsrka v krvni obtok. Lahko prebavljiva hrana prehaja v mleko že v prvi uri po zaužitju, večina druge hrane pa v dveh do štirih urah, odvisno tudi od ure dneva. Surovo jabolko se prebavi v približno eni uri, žlica medu, skodelica kislega mleka ali sveže iztisnjen zelenjavni sok pa še hitreje. Surovo meso (npr. tatarski biftek) v črevesje preide razmeroma hitro, med tem ko lahko pečeno meso prebavljamo tudi ves dan ali dlje. Precej manj časa telo porabi za prebavo fermentirane hrane, saj so jo probiotiki prej že razgradili. Sadje se prebavlja počasneje, če ga pojemo skupaj z maščobami (npr. sadna solata s smetano se prebavi počasneje kot kos lubenice).

Opazujte dojenčkovo počutje sredi dneva in sklepajte, da je hrana, ki ste jo pojedli za zajtrk, dotlej že prešla v mleko. Izogibajte pa se sklepanja, da je pozno kosilo ali popoldanska malica povzročila večerni nemir dojenčka, saj ob večerih na počutje otroka vpliva še mnogo drugih dejavnikov.

 

PREBERITE TUDI: Je dojenček lahko alergičen na materino mleko?

 

Dojenčkovo počutje in prehrana doječe mamice največkrat nista povezana

So v času dojenja res potrebne posebne diete doječe matere, da dojenčku olajša težave, povezane s svojo prehrano?

MOJCA VOZEL: Posebne diete niso potrebne. Toda matere v preteklih kulturah, pred dobo industrijske hrane, niso jedle tako kot danes. Če bi matere tudi danes jedle doma pripravljeno hrano, če bi vsak dan jedle na primer nekaj fermentirane probiotične hrane, kot so počele naše prednice, bi bilo težav manj. Toda industrijska hrana ni edini vzrok za toliko alergij. Mnoge matere opažajo, da otrokovih težav ne morejo povsem izboljšati, ne glede na to, kaj jedo. Naložijo si detektivsko delo. Ugotavljajo povezave med dojenčkovim počutjem in tem, kaj so jedle, toda vzorca največkrat ni. Številni vzroki so zunaj materinega vpliva.

 

Med najbolj problematičnimi živili je industrijsko predelano mleko

Je katera hrana, ki bi jo doječi mamici resnično odsvetovali za uživanje (na primer: pretirano začinjena hrana, surova – meso, jajca, ribe ...)?

MOJCA VOZEL: Splošnih pravil sploh ni. Če neki mami določena hrana povzroča težave, se to pogosto odraža na otroku. Pri neki drugi mami je ta hrana povsem v redu. Lahko pa omenim hrano, ki večjemu številu mater in dojenčkov v današnjem času povzroča težave. Nič od naštetega ne sodi med takšno težavno hrano. Če bi bila surova hrana problem, naša vrsta zagotovo ne bi preživela do danes. Dojenčkom lahko tudi ostrejše začimbe ustrezajo, npr. česen lahko celo spodbuja interes za dojenje. V Mehiki matere normalno uživajo pekočo hrano. To so kulturne specifike. O njih je razširjenih precej mitov. Težavna hrana je neka druga hrana.

 

Katera so ta problematična živila?

MOJCA VOZEL: Na prvem mestu med problematičnimi živili je industrijsko predelano mleko, predvsem kravje, ker je najbolj predelano in spremenjeno. Ugotovljeno je, da vsebuje več kot dvajset različnih snovi, ki so potencialno alergene. Druga skupina so poživila: kava, pravi čaj, čokolada, kofeinske pijače in rafinirani sladkor. Sprva morda ne delajo težav, a njihov učinek se kumulira in na neki točki, ko je dosežen prag, otrok postaja nemiren, razdražljiv, jokav. Tretja skupina težavnih snovi so pesticidi in prehranski aditivi, npr. konzervansi, ojačevalci okusov, barvila, umetni sladkorji, ki jih telo dojenčka in matere zavrača, saj v telesu nimajo kaj iskati. Reakcije nanje niso redke, saj so toksini. Matere reakcij ne prepoznajo, ker se o tem ne govori in ne piše dovolj.

 

Kako vem, da je moj otrok alergičen na določeno hrano, ki jo jem?

MOJCA VOZEL: To je zapleteno. Splošno pravilo je, da če sumite težavo, popolnoma odstranite sporno hrano za štiri do pet dni, tudi v sledeh. Nato jo šesti dan spet zaužijte dopoldne ali sredi dneva in opazujte otroka. Pri kravjem mleku to ne velja, saj ga je treba popolnoma izključiti iz prehrane vsaj za dva do tri tedne.

 

Mag. Mojca Vozel (Prvinskahrana.si) piše članke in knjige, organizira delavnice, predava različnim skupinam od vrtcev in šol do podjetij, društev in lokalnih skupnosti, ki želijo o hrani izvedeti več. Je avtorica knjižne uspešnice Želim dojiti, ki je mnogim mamicam pomagala pri prvih korakih na poti do uspešnega dojenja. Več o knjigi smo pisali TUKAJ. Za doječe mamice je ustanovila tudi Facebook skupino Klub za dojenje z Mojco Vozel.