Vsako jutro stopijo pred razred otrok. Razlagajo, spodbujajo, ocenjujejo, mirijo spore, odgovarjajo na vprašanja, komunicirajo s starši, izpolnjujejo dokumentacijo in se pripravljajo na naslednji dan.

Toda kako je danes pravzaprav biti učitelj v Sloveniji?

Ob 5. oktobru, svetovnem dnevu učiteljev, je to vprašanje še posebej na mestu. Letošnji svetovni dan ima še dodaten pomen, saj mineva 60 let od sprejetja priporočila Mednarodne organizacije dela in Unesca o položaju učiteljev. Prav položaj učiteljev, njihova vloga, pogoji dela in ugled poklica so tudi v središču letošnjega svetovnega dne.

Najnovejše številke iz Slovenije pa kažejo precej zanimivo sliko. Učitelji so s svojim delom večinoma zadovoljni. Hkrati jih presenetljivo malo meni, da družba njihov poklic zares ceni.

 

Le 7 odstotkov jih meni, da družba ceni njihov poklic

Eden najbolj zgovornih podatkov prihaja iz mednarodne raziskave TALIS 2024, v kateri je sodelovalo več kot 10.800 slovenskih osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev.

Med učitelji prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole jih samo 7 odstotkov meni, da družba ceni učiteljski poklic. Med učitelji tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja je takšnih 8 odstotkov, med srednješolskimi pa 14 odstotkov.

Za primerjavo: mednarodna povprečja se glede na raven izobraževanja gibljejo med 22 in 38 odstotki.

Zanimivo pa je, da to ne pomeni, da slovenski učitelji svojega dela ne marajo.

Prav nasprotno.

Z delom je zadovoljnih 85 odstotkov učiteljev prvega in drugega VIO, 88 odstotkov učiteljev tretjega VIO in 89 odstotkov srednješolskih učiteljev.

Učiteljski poklic tako skriva nenavadno nasprotje: velika večina učiteljev je s svojim delom zadovoljna, zelo malo pa jih ima občutek, da je njihovo delo v družbi ustrezno cenjeno.

 

Učiteljev je skoraj 19.000, večina je žensk

V slovenskih osnovnih šolah je bilo v šolskem letu 2025/26 zaposlenih 18.754 učiteljev in učiteljic.

Toda učiteljski poklic je izrazito ženski. Med vsemi osnovnošolskimi učitelji je bilo 16.550 žensk in samo 2.204 moških. To pomeni, da je bilo med učitelji 88 odstotkov žensk in le 12 odstotkov moških.

V srednjih šolah je bilo razmerje nekoliko drugačno. Tam je delalo 6.605 učiteljev, približno tretjina je bila moških.

Zanimiva je tudi primerjava s preteklostjo. Pred 50 leti, v šolskem letu 1975/76, je slovenske osnovnošolce poučevalo 10.870 učiteljev, danes jih je 18.754. Učencev pa je bilo takrat več: 218.560 v primerjavi s 192.915 v šolskem letu 2025/26.

Za tem seveda stojijo velike spremembe šolskega sistema, organizacije pouka in nalog, ki jih opravljajo šole, zato samih številk ne moremo neposredno primerjati. Kažejo pa, kako zelo se je šola v pol stoletja spremenila.

 

Slovenski učitelji niso več tako mladi

Drugi izziv je staranje učiteljskega kadra.

Po raziskavi TALIS je povprečen slovenski osnovnošolski učitelj star okoli 45 let, srednješolski pa okoli 48 let. Delež učiteljev, mlajših od 30 let, je majhen in v raziskavi na nobeni od proučevanih ravni ni presegel 8 odstotkov.

Najnovejši OECD-jevi podatki kažejo še nekaj: leta 2024 je bilo 23 odstotkov slovenskih učiteljev na primarni in sekundarni ravni starih najmanj 55 let. Leta 2015 jih je bilo v tej starostni skupini 17 odstotkov.

To pomeni, da bo moralo slovensko šolstvo v prihodnjih letih poiskati dovolj mladih, ki bodo pripravljeni stopiti v učilnice in nadomestiti tiste, ki se bodo upokojili.

 

Ko šola učitelja ne najde

Pomanjkanje kadra pri nekaterih predmetih že danes občutijo tudi šole.

Analiza ministrstva o pomanjkanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju je pokazala, da so morale šole razpise za nekatera učiteljska mesta ponavljati.

Največ, kar 123 šol, je več kot enkrat iskalo učitelja matematike. Pri fiziki je razpis ponavljalo 80 šol, pri razrednem pouku 66, pri slovenščini 60, pri tehniki in tehnologiji 59 ter pri angleščini 55 šol.

Da je pridobivanje novih učiteljev postalo pomemben izziv, kažejo tudi aktualni ukrepi države. Za študijsko leto 2026/27 je razpisanih 200 štipendij v višini 300 evrov mesečno za študente pedagoških programov, predvsem na področjih, kjer je pomanjkanje največje. Razpisanih je tudi 170 pripravniških mest v šolah.

 

Učitelje najbolj obremenjuje administracija

Ko otrok pride iz šole, lahko dobi občutek, da se je učiteljev delovni dan končal skupaj z njegovim poukom. V resnici je poučevanje le del učiteljevega dela.

Po raziskavi TALIS učitelji tretjega VIO, ki delajo polni delovni čas, poročajo o povprečno 40,5 ure dela na teden. Približno 23 ur namenijo poučevanju, 9,3 ure načrtovanju oziroma pripravam na pouk, 4,8 ure popravljanju in ocenjevanju ter 4,5 ure splošnim administrativnim nalogam. Posamezne naloge se lahko med seboj prekrivajo, zato teh ur ne moremo preprosto sešteti v skupni delovnik.

Prav administrativno delo učitelji pogosto omenjajo med pomembnimi viri stresa. Med njimi so tudi reševanje pomislekov staršev oziroma skrbnikov, vzdrževanje discipline v razredu, preveliko število ur pouka, prilagajanje različnim potrebam učencev ter ustrahovanje in žalitve s strani učencev.

 

Kaj pa plača?

Tudi pri tem podatki pokažejo dve plati zgodbe.

Po najnovejših podatkih OECD so začetne zakonsko določene plače učiteljev v Sloveniji pod povprečjem držav OECD, po 15 letih dela pa ga presegajo.

Obenem je s svojo plačo zadovoljnih le 33 odstotkov slovenskih učiteljev, kar je manj od 39-odstotnega povprečja OECD. S pogoji zaposlitve je po drugi strani zadovoljnih 73 odstotkov slovenskih učiteljev, kar je nekoliko več od povprečja OECD, ki znaša 68 odstotkov.

Pri primerjavi plač je treba upoštevati tudi, da OECD uporablja mednarodno primerljive zneske, preračunane glede na kupno moč, zato jih ne gre enačiti z zneskom, ki ga slovenski učitelj vsak mesec vidi na svojem bančnem računu.

 

Kaj pa mladi učitelji?

Za prihodnost slovenskih šol je morda še pomembnejše vprašanje, ali bodo mladi, ki se za ta poklic odločijo, v njem tudi ostali.

Med slovenskimi učitelji, mlajšimi od 30 let, jih glede na raven izobraževanja od 13 do 17 odstotkov razmišlja, da bi v prihodnjih petih letih prenehali poučevati.

To je pomembno prav v času, ko se del sedanjega učiteljskega kadra približuje upokojitvi.

 

Manjši razredi kot v večini držav OECD

Ni pa slovenska slika samo negativna.

Najnovejša raziskava OECD Pogled na izobraževanje 2026 kaže, da imajo slovenski učitelji v nekaterih pogledih ugodnejše pogoje od povprečja OECD.

Leta 2024 je bilo pri nas na primarni in nižji sekundarni ravni skupaj 11 učencev na učitelja. V državah OECD je bilo povprečje 14 učencev na učitelja na primarni in 13 na nižji sekundarni ravni.

Tudi razredi so pri nas v povprečju manjši. Na primarni ravni je bilo v slovenskem razredu povprečno 18 učencev, povprečje OECD pa je bilo 21. Na nižji sekundarni ravni je bilo razmerje 21 proti 23.

 

Učitelj, ki ga otrok ne pozabi

Številke povedo veliko o stanju poklica, ne morejo pa izmeriti njegovega vpliva.

Za otroka učitelj ni samo oseba, ki mu razloži poštevanko, slovnico ali zgradbo celice. Lahko je prvi odrasli zunaj družine, ki opazi, da mu nekaj ne gre. Tisti, ki odkrije njegov talent. Ki mu pove, da zmore. Ali tisti, katerega stavek si bo zapomnil še dolgo po tem, ko bo pozabil snov iz testa.

Morda je zato ob svetovnem dnevu učiteljev zanimivo pogledati še enkrat prav tisti podatek z začetka: med učitelji prvega in drugega VIO jih le sedem odstotkov meni, da družba njihov poklic ceni.

Otroci bodo 5. oktobra morda svoji učiteljici ali učitelju prinesli risbico, voščilo ali preprosto rekli hvala. Za učiteljski poklic pa bo dolgoročno pomembno predvsem nekaj drugega: ali bomo znali ustvariti razmere, v katerih bodo dobri učitelji želeli v šolo tudi priti – in v njej ostati.