Hrana oz. prehranjevanje tako pri otrocih, kot pri odraslih ni instant rešitev. To je tek na dolge proge. Gre z roko v roki z dovolj kvalitetnim spancem in gibanjem na svežem zraku.

Zdravo prehranjevanje ni nekaj, kar se lahko gremo občasno npr. dva tedna pred začetkom vrtca in šole, je način življenja.

 

Vrtec

Vrtčevski otroci oz. otroci v splošnem do drugega leta nimajo izoblikovanega oziroma dozorelega imunskega sistema. Zato je predvsem v najmlajši jaslični skupini vedno veliko viroz in otroci si jih dobesedno podajajo ter so veliko bolni. Včasih zbolijo za več virusi hkrati ali pa se vrstijo viroze kar ena za drugo.

 

Osnova zdrave prehrane

Osnova zdrave prehrane so sveža, sezonska in lokalno pridelana živila preverjene kakovosti. Izogibanje predelanim in predpripravljenim obrokom, instant kašicam z veliko sladkorja ter sladkarije v splošnem. Sladkor ni vaš zaveznik, ko govorimo o ustreznem imunskem odzivu že tako nezrelega imunskega sistema, v času velike izpostavljenosti virusom.

 

PREBERITE TUDI: 4 preprosti recepti za zdrav domač sladoled

 

Veliko gibanja

Drugi dejavnik je veliko gibanja na svežem zraku, ne glede na vreme, ne glede na temperature. Ni slabega vremena, smo samo “slabo” oblečeni.

 

Spanje

Tretji dejavnik, ki je tudi zelo pomemben, je spanje. Otroci - od malčkov do šolarjev - potrebujejo zdravo rutino in dovolj spanja. Veliko se spremeni z vstopom v vrtec, kar povzroči določeno mero stresa, zato je pomembno, da zagotovimo dovolj kvalitetnega počitka.

 

Katera živila v splošnem povezujejo z imunskim sistemom?

Večinoma so to tista, ki so bogata z vitamini ali prekurzorji vitaminov in jih naše telo lahko absorbira.

 

 

 

To so vitamin D, A, karotenoidi, vitamin C in vitamini kompleksa B. Poleg tega pa še minerali, kot so cink, selen, brom...seveda v različno visokih odmerkih.

 

- Vitamin A (jetra, sladek krompir, buče, korenje, ohrovt, špinača)

- Vitamin D (sonce med majem in oktobrom, kar je vseeno veliko premalo, ribe, jajca, obogatena živila, dodajanje holekalcijferola)

- Vitamin E (mandlji, špinača, sončnična semena, sladek krompir, avokado)

- Vitamin C (paprika, kivi, brokoli, v acerola, aronija, šipek, kivi, jagodičje, citrusi, peteršilj)

- Vitamin B6 (čičerika, ribe, jetra, pistacije, avokado, piščančje meso, sončnična semena, arašidi, neoluščen riž, dinje, žitni otrobi, jajca, soja, sezam)

- Folna kislina (leča, fižol, zelena listnata zelenjava, šparglji, avokado, brokoli, buče)

- Baker (goveja jetra, leča, sončnična semena, mandlji, kakav)

- Cink (bučna semena, govedina, čičerika, jogurt, kakav, indijski oreški, grah, leča, napitek iz aloa vere)

- Selen (brazilski oreški, ribe, govedina, perutnina, sončnična semena, čebula, česen, kokos, indijski oreščki, jajca)

- Železo (jetra, govedina, leča, kakav, špinača, sardine, črni fižol, pistacije)

- Magnezij (v motovilcu, temni čokoladi, figah, žitu, rižu, bananah, fižolu, polnovrednem kruhu, krompirju, jabolkih in seveda v mineralni vodah)

- Maščobne kisline (avokado, orehi, laneno seme, ribe, oljcno olje...) pomembno je ustrezno razmerje, omega-6 je veliko v cvrti hrani, kar rusi ravnovesje. Pomembno je tudi razmerje med dhk in epk.

 

PREBERITE TUDI: Kako uvajamo sezonsko sadje pri dojenčku?

 

Minerali:

- Kalcij (nepredelani mlečni izdelki, sezamova semena, sardine, todu, suhe fige...)

- Mangan (v polnovrednem kruhu in kosmičih, lešnikih, stročnicah, zeleni zelenjavi, lešnikih, ingverju, klinčkih, kokosu in čaju)

- Probiotične bakterije - pomembni so tudi prebiotiki (v fermentiranih probiotičnih izdelkih, domači jogurti, mlečni in vodni kefir, prehranska dopolnila)

- Aminokisline (rastlinske: v stročnicah, soji, ajdi, živalske: v mesu, jajcih, ribah, surovem mleku in surovih in domačih mlečnih izdelkih)

- Karotenoidne snovi (v korenju, papriki, čiliju, paradižniku, rdeči čebuli, feferonih, špinači, blitvi, meloni, bučah, marelicah, mangu ..., sploh v temnordeče ali temnozeleno obarvani zelenjavi in sadju)

- Flavonoidne snovi (v grozdju, jagodičevju (od brusnic, malin do gozdnih sadežev) ..., v rdečem vinu, bogatem z resveratrolom, v temni čokoladi in zelenem čaju)

 

Razvoj virusov zavirajo tudi ananas, borovnice, breskve, brusnice, črni ribez, grenivke, grozdje, gobe šitake, ingver, jabolka, jagode, maline, ječmen, kava, kosmulje, koleraba, limone, žajbelj in meta.

 

 

Česen in druge čebulnice učinkujejo široko antibiotično. Nekateri poskusi “in vitro” so pokazali, da lahko česen uniči ali onesposobi 72 vrst škodljivih bakterij.

 

Za okrepitev imunskega sistema so nujne tudi križnice, to so brokoli, brstični ohrovt, zelje, repa, koleraba, redkvice.

 

Skratka. Pomembno je torej uživati raznovrstno zdravo, polnovredno hrano in sestaviti popolnoma uravnotežen obrok.

Vsekakor moramo poskrbeti za reden vnos vseh zgoraj naštetih snovi še preden se začne sezona virusov ter oskrbovati telo redno ne samo, ko že zbolimo. Takrat je prepozno. Isto velja za jemanje prehranskih dopolnil, liposomske vitamine, vitamine b, d, probiotike se uživa redno pred sezono vsaj en mesec prej ali več, če želimo videti rezultate. Instant rešitev, ko je imunski sistem napaden, ni oz. ne delujejo kot si morda predstavljamo.

 

PREBERITE TUDI: Kdaj otroku ponuditi ribe in ostalo morsko hrano?

 

 

Več receptov, nasvetov in prigod, povezanih z uvajanjem goste hrane po metodi BLW
najdete na Facebook in Instagram strani Ana's BLW Ideas. (FOTO: Osebni arhiv)