Skoraj vsak otrok se vsaj enkrat sreča z drisko. Najpogosteje jo povzročijo virusne okužbe, lahko pa tudi bakterije, sprememba prehrane ali uživanje pokvarjene hrane. Čeprav je za starše neprijetna, večina primerov mine v nekaj dneh brez posebnega zdravljenja.

Največja nevarnost pri driski ni sama driska, temveč izguba tekočine in mineralov. Mlajši kot je otrok, hitreje lahko pride do dehidracije, zato je prav to tisto, na kar morajo biti starši najbolj pozorni.

 

Najpomembnejše je veliko tekočine

Otroku pogosto ponudite manjše količine tekočine. Najbolj priporočljive so:

• voda,
• oralna rehidracijska raztopina iz lekarne,
• nesladkan čaj (v zmernih količinah),
• pri dojenih dojenčkih pa nadaljujte z dojenjem tako pogosto kot običajno.

Sladke gazirane pijače, energijske pijače in zelo sladki sokovi niso priporočljivi, saj lahko drisko celo poslabšajo.

 

Lahka prehrana pomaga črevesju

Otroka ni treba stradati. Ko pokaže apetit, naj je manjše obroke lahke hrane, na primer:

• banane,
• kuhan riž,
• krompir,
• korenje,
• prepečenec,
• ovsene kosmiče,
• jabolčni čežani.

Izogibajte se mastni, zelo začinjeni hrani in večjim količinam sladkarij. Večina otrok lahko po izboljšanju težav hitro preide nazaj na običajno prehrano.

 

Probiotiki lahko skrajšajo trajanje driske

Nekateri probiotiki lahko pomagajo obnoviti črevesno mikrobioto in nekoliko skrajšajo trajanje virusne driske. Niso čudežno zdravilo, vendar jih številni pediatri priporočajo kot podporo, predvsem pri akutni driski.

Pri izbiri probiotičnega pripravka je dobro upoštevati priporočila farmacevta ali pediatra.

 

Poskrbite za počitek in higieno

Otrok med drisko potrebuje predvsem počitek. Ker so virusi zelo nalezljivi, je pomembno pogosto umivanje rok vseh družinskih članov, redno čiščenje previjalne površine in stranišča ter ločena uporaba brisač.

Tako boste zmanjšali možnost, da bi se okužba razširila na druge družinske člane.

 

Kdaj je treba k zdravniku?

Čeprav večina drisk mine sama od sebe, je treba poiskati zdravniško pomoč, če:

• je otrok mlajši od šestih mesecev,
• ne more zadržati tekočine ali neprestano bruha,
• ima znake dehidracije (suha usta, malo urina, brez solz pri joku, zaspanost),
• ima visoko vročino,
• se v blatu pojavi kri,
• driska traja več kot nekaj dni ali se stanje slabša.

Pri majhnih otrocih se lahko stanje hitro spremeni, zato je ob dvomu vedno bolje poklicati pediatra.

 

Naravna pomoč je podpora, ne nadomestilo zdravljenja

Pri večini virusnih drisk zadostujejo zadostno pitje, lahka prehrana, počitek in po potrebi probiotiki. Najpomembneje pa je spremljati otrokovo splošno počutje. Če je otrok živahen, pije in nima znakov dehidracije, bo driska najverjetneje minila brez zapletov. Če pa opazite opozorilne znake, z obiskom zdravnika ne odlašajte.