Državni svetniki so podprli pobudo za uvedbo kartice za prosti čas otrok in mladostnikov ter Vladi Republike Slovenije predlagali pripravo zakona, ki bi to področje sistemsko uredil. Pobudo je pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) skupaj s številnimi sopodpisniki, njen cilj pa je jasen – omogočiti vsem otrokom dostop do kakovostnih prostočasnih dejavnosti.

Gre za pomemben korak k zmanjševanju razlik med otroki, saj danes vsi nimajo enakih možnosti za vključevanje v dejavnosti, ki bogatijo njihov razvoj.

 

Kaj prinaša kartica?

Predlog predvideva, da bi vsak otrok med 6. in 18. letom prejel kartico z letnim dobroimetjem v višini 100 evrov. Ta sredstva bi starši ali skrbniki namenili za različne organizirane dejavnosti izven šolskega programa, kot so šport, umetnost, tabori ali druge oblike aktivnega preživljanja prostega časa.

Pomembno je, da bi se denar izplačeval neposredno izvajalcem – društvom, klubom in zavodom – kar bi zagotavljalo večjo preglednost in stabilnost programov.

 

Zakaj je to pomembno?

Raziskave in izkušnje organizacij na terenu kažejo, da so prav prostočasne dejavnosti ključne za zdrav razvoj otrok. Ne gre le za zabavo, temveč za prostor, kjer otroci razvijajo socialne veščine, samozavest, občutek pripadnosti in odpornost.

Otroci, ki nimajo dostopa do takšnih dejavnosti, so pogosteje izpostavljeni osamljenosti, socialni izključenosti in tudi tveganjem, kot so zasvojenosti ali nasilno vedenje. Pobuda zato poudarja pomen preventive – vlaganje v otroke danes pomeni manj težav v prihodnosti.

 

Neenakosti, ki jih ne smemo spregledati

V Sloveniji dostop do prostočasnih dejavnosti pogosto ni samoumeven. Na to vplivajo številni dejavniki – finančno stanje družine, kraj bivanja, izobrazba staršev, pa tudi invalidnost ali jezikovne ovire.

Prav zato pobuda predlaga univerzalno rešitev, ki bi bila dostopna vsem, ne glede na okoliščine. Kot poudarja predsednica ZPMS Darja Groznik, mora prosti čas postati pravica, ne privilegij.

 

Podpora tudi v zakonodaji

Pobuda se opira tudi na mednarodne in nacionalne dokumente, ki prepoznavajo pomen prostega časa za otroke. Med drugim ga kot temeljno pravico opredeljuje 31. člen Konvencije o otrokovih pravicah, ki otrokom zagotavlja pravico do počitka, igre in sodelovanja v kulturnem življenju.

Podobne prakse že poznajo nekatere nordijske države, kjer so sistemi subvencioniranih dejavnosti pokazali pozitivne učinke na vključevanje otrok in zmanjševanje socialnih razlik.

 

Kaj bi pomenila za družine?

Za starše bi kartica pomenila lažjo odločitev pri vključevanju otrok v dejavnosti, saj bi vsaj del stroškov krila država. Za številne družine, ki si dodatnih aktivnosti danes ne morejo privoščiti, bi to lahko pomenilo pomembno spremembo.

Hkrati bi ukrep okrepil tudi nevladne organizacije, ki izvajajo programe za otroke, ter spodbudil sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, šolami in društvi.

 

Naslednji koraki

Če bo pobuda uresničena, bo država pripravila zakon, ki bo natančno določil upravičence, način izvajanja, nadzor in financiranje sistema. Predvidena je tudi vzpostavitev posebnega javnega zavoda, ki bi skrbel za njegovo delovanje.