Poleg širine in dolžine, v tem obdobju, dojenček spozna tudi v višino. S spoznavanjem višine pa se otroku odpre popolnoma nov pogled na svet. Za to mu moramo omogočiti varno raziskovanje le tega in veliko možnosti za premagovanje ovir, kot so stopnice, različne višine miz, stolov, omar, skratka čim več variabilnosti. Poleg omenjenega pa je napredek opazen tudi pri drugih stvareh, kjer moramo prav tako napredovati skupaj z otrokom.

 

Kozarček

Ko se dojenček že zna samostojno usesti, je čas, da počasi začnemo z uvajanjem pitja iz kozarčka. Z uvajanjem začnemo počasi, nikar ne pričakujmo, da bo prvi ali drugi poizkus že uspešen. Najprej je pomembno, da izberemo primeren kozarček.

- Lončki z različnimi nastavki za pitje, niso primerni, saj mora otrok pri pitju iz njih prav tako nagniti glavo nazaj in sesati iz njega podobno kot iz stekleničke.

- Kozarček za pitje naj ne bo previsok, da ga ni potrebno preveč nagniti.

- Zgornji rob kozarčka naj bo širši od spodnjega ali pa naj ima na enem koncu izrezan rob, da ga pri pitju ne zadenemo z njim v nosek.

- Kozarček naj ima čim tanjši rob, kar je pomembno zaradi občutka spodnje ustnice, na katero naslonimo rob kozarčka.

Na začetku naj bo tekočina za pitje bolj gosta, da otrok dobi občutek, kasneje pa vse bolj redka. Pijače otroku ne zlivamo v usta, temveč jo nagnemo le do roba kozarčka, potem pa počakamo, da otrok sam posrka tekočino v usta. Za to je seveda potrebno veliko vaje in potrpežljivosti.

 

Nahrbtnik za nošenje otroka

S samostojnim sedenjem pride v poštev tudi nahrbtnik za nošenje otroka. Pri izbiri nahrbtnika bodimo pozorni, na čvrstost sedišča, le to naj bo tudi po višini nastavljivo in v nahrbtnik vpeto na sredini, da ne pritiska na prekrvavitev otrokovih nogic. Nahrbtnik, naj ima čvrsto naslonjalo za hrbet. Zelo pomembno je, da ima nahrbtnik dovolj čvrsto in dovolj visoko stransko oporo, ki otroku omogoča stransko stabilnost. Med hojo naj bo otrok čvrsto pripet s pasovi, prav tako je pomembno, da so stranske opore nastavljive, saj tako otroka res lahko čvrsto in varno pripnemo v nahrbtnik.

Med hojo delamo premore in otroka vzamemo ven iz nahrbtnika. Še posebej smo pozorni na podhladitve, oziroma mraz, ki ga mi, ki smo aktivni ne čutimo.

 

Copatki

Otrok za hojo po stanovanju ne potrebuje copatk. Dovolj bo, če mu obujemo malce debelejše nogavičke z nedrsečim podplatom. Tako mu omogočimo neovirano gibanje, še posebej pa igro, kjer ga copatki (trdi podplati, opetnice, …) v različnih položajih ne ovirajo. Če je dovolj toplo (poleti) je zaželjeno, da je otrok čim več bos.

 

Čeveljčki

Otroku prvič obujemo čeveljčke, takrat ko jih res potrebuje. To pomeni takrat, ko otrok že hodi samostojno brez opore in je nogice potrebno zaščitit pred vplivi zunanjega okolja (za hojo na prostem, ne v stanovanju).

Čeveljček mora v prvi vrsti biti dovolj velik. To ugotovimo tako, da otroku čeveljček obujemo in ko prenese težo na tisto nogo, mora biti še vedno malo prostora spredaj pred prstki. Nikakor pa čeveljček ne sme biti prevelik. Mora biti čim bolj mehek, upogibati se mora v predelu prstkov in tudi po diagonali, če ga upognete. Vsaj za začetno hojo, so bolj primerni taki na vezalke, kot na ježke, da nogo res lahko dobro stabiliziramo. V čeveljčku ne sme biti nobenih trdih vložkov, izboklin, naj bo notranjost čim bolj ravna. Čeveljček naj ne sega čez gležnje, če to ni potrebno (zima). Podplati naj ne bodo drseči in čim bolj ravni.

Že nošeni čeveljčki za prvo hojo niso primerni, saj so prilagojeni (shojeni) drugi nogici in se ne morejo na novo oblikovati po nogici otroka, ki jih trenutno nosi. Ko je možnost, da je otrok bos, to čim večkrat izkoristimo.

 

Več o pripomočkih in opremi za dojenčka v različnih starostnih obdobjih: pri 0-3 mesecih, 3-6 mesecih, 6-9 mesecih.

 

Preberite še:

Kako kupiti otroško obutev?

Kako pogosto meriti velikost otroške nogice?

 

Špela Gorenc Jazbec je diplomirana fizioterapevtka razvojno-nevrološke obravnave in avtorica priročnika o Pravilnem ravnanju z dojenčkom ter spletne strani   www.baby-handling.com.