Predstavljajte si, da hitite v službo, hitro hodite po pločniku ali ste samo na sprehodu, ko nenadoma opazite majhno deklico, ki stoji čisto sama. Je res izgubljena?

Kako ravnati, če se zgodi situacija, kot je nedavni primer izginotja deklice v Boru, torej kaj storiti, ko vidiš otroka, ki se zdi izgubljen? Spodaj najdete nasvete Getsafetee.com o tem, kako lahko pomagate izgubljenemu otroku.

 

Ne oklevajte – ukrepajte

Če opazite otroka, za katerega sumite, da se je izgubil, ukrepajte. Mnogi odrasli oklevajo, niso prepričani, ali se je otrok res izgubil ali ne, vmes pa spet odtava. V večini situacij se bo otrok, ki se zaveda, da se je izgubil, intenzivno oziral okoli sebe, hitro hodil, ali sledil neznanim ljudem. Mlajši otrok se morda niti ne zaveda, da se je izgubil in bi zlahka spet pobegnil. Nikoli ne škodi, če k otroku pristopite na pravi način in preverite, ali se je izgubil ali ne.

 

Pristopite z zaupanjem in se spustite na njihovo raven

Pomembno je, da pridete na otrokov nivo, saj želite z njim čim prej vzpostaviti zaupanje. Otroke že od malih nog učijo, da se ne pogovarjajo s tujci in vi ste zanje točno to. Pozdravite in se predstavite, in če ste z otrokom, ga tudi predstavite. Poskusite ne klečati neposredno pred otrokom, ker je to lahko precej žaljivo za že tako tesnobnega otroka, raje pokleknite poleg njega od strani. Ne poskušajte otroka držati za roko ali zapestje, da preprečite, da bi znova pobegnil, ali ne ga prositi, naj gre z vami.

 

Vzpostavite komunikacijo

Ne glede na to, ali je otrok verbalen ali ne, ga poskušajte pomiriti, da bo vse v redu. Nekateri otroci bodo mislili, da so v težavah, ker so izgubljeni, kar lahko povzroči, da postanejo zelo zaskrbljeni, zaradi česar vam ne bodo mogli dati nobenih informacij, ki bi jih lahko pripeljale do staršev ali druge odgovorne odrasle osebe. Nasmejte se, povejte jim, da niso v težavah, in bodite čim bolj pozitivni.

Vprašajte, kako jim je ime in koliko so stari (večina otrok bo znala odgovoriti). Pogovarjati se z njimi tam, kjer ste jih našli, je lahko zelo koristno iz dveh razlogov: zgradite zaupanje in jih hkrati zadržite na enem mestu dovolj dolgo, da jih ima starš, ki jih mrzlično išče, možnost najti.

Običajno, ko otrok lahko hodi, vas verjetno do neke mere razume – morda ne razume "Ali si se izgubil" ali "Kako ti je ime". Zato namesto tega zastavite eno- ali dvobesedno vprašanje, na primer »Mami, kje?« ali »Očka?«, ker morda lahko pokažejo, ali se ozrejo naokoli, vendar jih ne morejo opaziti. Na tej točki lahko poskušajo oditi, da bi našli svojega starša. Ne ustavite jih, ampak jim pozorno sledite in jih poskušajte ustaviti tako, da pokleknete pred njimi in igrate preprosto igro, se pošalite ali storite kaj podobnega, da jih zamotite.

Izgubljenemu otroku ne ponujajte ničesar za jesti, niti sladkarij, saj ima lahko alergijo ali intoleranco na določeno hrano. Lahko mu ponudite vodo in naj se usede nekje z vami. Poskusite otroka ne peljati predaleč od mesta, kjer ste ga našli, saj pogosto ne gre daleč od mesta, kjer se je izgubil. Poiščite znake poškodbe ali razloge, zakaj se je otrok sploh izgubil, saj lahko na podlagi tega ugotovite, od kje so prišli.

 

Poiščite informacije

Odgovorni starši bodo otroka naučili pomembnih informacij ali pa mu na oblačila pritrdili identifikacijske trakove. Prav tako bo večina otrok poznala telefonsko številko svojih staršev. Razumljivo je, da se starš morda ne oglasi na neznano številko, medtem ko išče svojega malčka, ali pa telefonira z drugo osebo, ki ga išče – ??zato pošljite besedilno sporočilo, ki se začne z »Našel sem tvojega otroka..."

 

Ni nobenih informacij?

Če informacije ni, je najbolje, da ostanete čim bližje mestu, kjer ste našli otroka. Če otrok zna odgovoriti, ga vprašajte, kako izgleda njegov starš in ali pozna njegovo ime (ali priimek). Prosite drugo odraslo osebo, da poišče starša. Če le lahko, ostanite z otrokom, saj ste z njim vzpostavili zaupanje in on v vas išče tolažbo. Ni dobro, da otroka spravljate v drugo neprijetno situacijo tako, da ga pustite drugi neznani osebi, saj lahko to otroka še dodatno vznemiri.

 

Ponovno srečanje s staršem

To je (upajmo) srečen konec za vse, ki sodelujejo pri iskanju otroka/staršev. Našli ste starše ali oni vas. Toda še vedno je treba biti pozoren na nekaj stvari, saj so takšne situacije pogosto priložnost za plenilce. Ocenite situacijo, ko se vam približa starš. Prvo in najbolj očitno, ali je otrok vesel, da vidi svojega starša? Ali med njima obstaja fizična povezanost (objem)? Poskrbite, da bo starš brez zadržkov uporabil otrokovo ime. Če je vse v redu - super, vaše delo je opravljeno! Naj vas ne skrbi, če se je starš zdel nesramen ali je z vami govoril osorno, saj je to zanj zelo neprijetna in moteča situacija in osredotočen je na svojega otroka, ne na vas.

Kaj pa, če otrok okleva? Ne prepozna svojih staršev ali se jih boji? Kaj pa, če starš ne pozna otrokovega imena? Tu sta možni dve situaciji: ali oseba, ki trdi, da je njihov starš ali odgovorna odrasla oseba, ni ne eno ne drugo, ali pa so morda težave v odnosu z otrokom – možen znak zanemarjanja ali zlorabe otroka. Nikoli ne vrnite otroka nekomu, s katerim se ne počutite 100% udobno. Če se počutite dovolj samozavestni, zahtevajte dokument od 'starša' ali neposredno vprašajte otroka, ali ga pozna. Če je jasno, da s tem otrokom niso v nobenem sorodu ali zanj odgovorni, ga zaščitite tako, da ga odvzamete neznani osebi in pokličete policijo, saj bi lahko šlo za poskus trgovine z otroki.

Če sumite na hudo zlorabo, takoj pokličite policijo.