Je dovolj pojedel? Koliko je zrasel? Sosedov sin je napredoval hitreje ... In tako dan za dnem starši štejejo, računajo, analizirajo in primerjajo, samo da so prepričani, da otrok raste in se razvija »po knjigi«. Dnevi minevajo, panika ne pojenja, dileme se množijo, zato mamica in očka komajda uživata v otrokovem odraščanju.

Če bi vedeli, kako malo zmore dojenček in koliko ljubezni potrebuje, se ne bi obremenjevali. Na srečo obstajajo razvojne karte za vse, ki ne vedo, kaj lahko pričakujejo od otroka.

Predstavljamo vam dele razvojnega "zemljevida", ki so ga izdelali strokovnjaki Centra za spodbujanje otroškega razvoja iz Novega Sada. Ob tem pa delimo še nasvet: ne postavljate svojega otroka v kalup, dovolj je, da se seznanite z njegovimi okvirnimi zmožnostmi in potrebami pri določeni starosti, preostali čas pa izkoristite za uživanje v starševstvu.

PRI TREH MESECIH

Lahko …

Sledim gibanju, gledam predmete, pritrjene na vrvici, rahlo premikam roke in noge, dvignem glavo, ko ležim na trebuhu. Lahko se pomirim, ko zaslišim znan glas, se prestrašim, ko zaslišim glasne zvoke, uživam v objemu, dotiku in božanju. Jokam, ko sem lačEN in ko mi je neprijetno. Vrnem nasmeh ob nasmehu.

Hočem …

da mi starši ponujajo zanimive stvari na ogled, mi dajejo velike in mehke igrače, da se z njimi varno igram, mi pojejo in se pogovarjajo z menoj. Mama me lahko podoji ali nahrani, me objema, se pogovarja z menoj s toplim in nežnim glasom.

PREBERITE TUDI: Se moj otrok pravilno razvija?

PRI ŠESTIH MESECIH

Lahko …

sem tiho in se nekaj časa ukvarjam sam s seboj, dajem vse v usta, obračam glavo v smeri zvoka, segam po stvareh in jih grabim. Lahko nerazločno blebetam, se smejim, uživam v dotikih in bližini tistih, ki me imajo radi, lahko se tudi sam prevračam.

Hočem …

da mi ponudijo sok v kozarčku, ne v steklenički, mi pokažejo slikanice, me pustijo dvakrat ali trikrat čez dan spati, med spanjem me položijo na hrbet, se pogovarjajo z menoj in igrajo. Lepo je, če me hranijo s kašasto hrano, želim pa, da mi ponudijo gosto hrano, ko opazijo, da znam žvečiti, da me ne kritizirajo ali kaznujejo.

PRI DEVETIH MESECIH

Lahko …

se plazim, se odzovem, ko me kličejo, sedim brez pomoči, prepoznam pozornost neznanih oseb, rečem MAMA ali OČKA, posnemam zvoke, stojim ob opori, udarim z dvema stvarema hkrati. Slikanico znam tudi listati, razumem pomen "ne", "pa, pa", "lahko noč", "lepo spančkaj" ...

Hočem ...

da mi mama (ali očka) poje in bere, mi daje majhne koščke kuhane hrane, me pusti v postelji brez stekleničke, mi pove, kaj počnem, poimenuje stvari, ki jih gledam, poskrbi za varen prostor, kjer se lahko prosto gibljem.

PREBERITE TUDI: Moj otrok za vedno, a moj dojenček samo za eno leto

PRI ENEM LETU

Lahko …

sam jem z žlico in prsti, sam pijem iz skodelice, pomaham, ko mi rečejo adijo oziroma "pa, pa", prepoznam srčnost, spregovorim nekaj besed, hodim ob pomoči ... Lahko pokažem, ko sem vesel, žalosten, jezen in nezadovoljen. Začnejo me zanimati drugi otroci, želim si, da je oseba, ki skrbi zame, nekje v bližini.

Hočem …

da me pustijo, da sam pijem iz skodelice, da sam prelistam slikanico, mi pojejo uspavanke, preproste pesmice s ploskanjem in gibi, mi berejo in se pogovarjajo z menoj, mi pomagajo se naučiti, kaj smem, tako da mi rečejo "ne" z mirnim glasom, da me ne kritizirajo in se norčujejo iz tega, kar počnem in da so mi vedno na očeh.

PRI DVEH LETIH

Lahko …

skačem, tečem in plezam po stopnicah, včasih izgovarjam preproste stavke, pogosto odgovarjam na vprašanja z "ne" in "ne bom", povem svoje ime, naučim se pravil, a si jih še ne znam zapomniti. Raziskujem nove kraje in nove stvari, vendar le, če so mama, oče ali stari starši v bližini. Pokažem veselje, ko vrnem poljub ali objem, se igram "igro vlog".

Hočem …

da mi pomagajo pri učenju novih besed, da ostanem miren, ko imam napade jeze, da mi ne rečejo "Nimam te rad, ko si ..." in "Nimam te rad, če ...", da mi dovolijo, da si izberem, s čim se bom igral, kaj bom oblekel in kaj bom jedel. Da mi dajo manj mleka in sokov, da imam boljši apetit za "ostalo hrano". Želim si, da odgovorijo na vsak moj "kako" in "zakaj".

PREBERITE TUDI: Zakaj so triletniki zahtevnejši od dvoletnikov?

PRI TRI LETIH

Lahko …

grem na stranišče sam, se ne polulam v spodnjice, govorim, da me razumejo, se lahko zabavam sam, da govorim zapletene stavke, lovim žogo, vrtim pedala na kolesu, narišem ravno črto, poimenujem šest delov telesa, se igram z drugimi otroki. Svoja čustva znam izraziti z besedami, pa tudi z burnimi reakcijami.

Hočem …

da me starši vpišejo v knjižnico, da mi zaupata lahka gospodinjska opravila, da me peljeta k zobozdravniku, da mi pomagata nehati sesati palec. Lepo bi bilo, če bi me naučili pospravljati igrače, reči "prosim", "hvala" in "oprosti" ...

PRI ŠTIRIH LETIH

Lahko …

sestavim sedem do 12 kock ali koščkov sestavljanke, se oblečem, se sam povzpnem in spustim po toboganu, večkrat poslušam najljubšo zgodbo. Imam svoje najljubše dejavnosti in igre, razumem preprosta pravila, sprašujem, delim igrače, a svoje najljubše punčke/avtka ne podarim. Razumem, kaj je nevarnost in lahko nadzorujem svoje občutke, ko mi ne dovolijo, da bi delal, kar želim.

Hočem …

da mi omogočijo, da izberem, kaj želim početi čez dan. Všeč mi je, ko spoštujejo mojo izbiro hrane, ko me ne silijo, da jem, kar mi ni všeč. Želim, da me naučijo, da ne prekinjam drugih, ko govorijo, pa tudi, da mi dajo flomastre za risanje.

VIR: Zena.blic.rs/Ringeraja.rs