Mladi starši ali pa tisti, ki se še pripravljajo na porod, lahko, za svoj naraščaj, posežejo po uspešnicah nagrajenega vizualnega umetnika, ilustratorja in pisatelja Oliverja Jeffersa. Gre za plodovitega avtorja, katerega dovršene slikanice so pri nas izdane pri založbi Morfem. Vse v odličnem prevodu Milana Dekleve.

Vsestranski avtor, sicer tudi performer, je rojen v Avstraliji, odraščal ter se izobraževal na Severnem Irskem, v politično nestabilnem okolju, živi in ustvarja pa v barvitem New York City. Kar se do neke mere odraža tudi v njegovem delu, v katerem svojim mladim bralcem, na strpen, prijazen in preprost način predstavlja univerzalne in poučne teme, preko katerih želi buditi njihovo radovednost in jih naučiti na svet gledati iz različnih perspektiv.

Tukaj smo – nežen vodnik po svetu za najmlajše

V eni avtorjevih najbolj osebnih in popularnih knjig, Tukaj smo, v prepletu slike in besede denimo upoveduje svet in vesolje, predstavlja ljudi in živali ter govori o pomenu odgovornosti, ki jo imamo do našega nestanovitega planeta in ljudi na njem. Poleg sočutja v njej v ospredje postavlja še sprejemanje drugačnosti.

Napisana je namreč v prvih mesecih rojstva njegovega prvorojenca, ki mu iz lastne potrebe spiše navodila za življenje na planetu Zemlja. Kateremu že zgodaj poudarja, da je treba ubrati pravo pot ter pametno izkoristiti čas, ki ga imamo na svetu. Saj življenje hitro mine, celo kot bi mignil, pravi, zato ga je treba polno živeti in pri tem ne pozabiti na tiste, ki so nam na tej poti lahko v oporo. Če jih le znamo imeti v svojem življenju. Drugačni ali ne.

Očetovstvo, bližina in neuničljive vezi

Ta likovno izrazito talentiran avtor, sam vzgojen v enostarševski družini, sicer pa srečno poročen, v slikanici Kaj bova skupaj naredila še naprej rima rime v podporo staršem in do neke mere pričakovano razpreda o načrtih v okviru družinskega življenja ter govori o očetovskih nalogah.

Podčrta pomen časovne bližine med očetom in hčerjo, s katero počasi in igrivo gradita svoj svet, s skrbno izbranimi orodji seveda. V tem času, preživetem skupaj, namreč tketa posebne, nepremagljive vezi in spomine. Njuna vez pa je zaradi tega tako močna, da je ne more narušiti nič in nihče, kakor tudi ne očetovske ljubezni, ki je, kot nam sporoča avtor, neuničljiva.

Podčrtaj, ki nam, tako v časovno prenapetem kot negotovem okolju, v katerem nam velikokrat primanjkuje časa zase in za družino, lahko pride še kako prav in nam je lahko samo za vzor.

Branje kot pot do čustvene in mentalne inteligence

Družinske vezi seveda lahko krepimo tudi ob skupnem in doživetem branju knjig, kar nam priporoča tudi sam Jeffers, za katerega branje ni rigidna vaja iz discipline, temveč vaja v odkrivanju samega sebe in lastnega veselja do knjig in vsebin, ki so nam v izziv in v pomoč pri krepitvi mentalne in čustvene inteligence.

Tako kot v njegovi duhoviti slikanici Neverjetni požiralec knjig, v kateri se knjige dobesedno požira, vse dokler se ne spozna, da je enkrat vsega lahko tudi preveč ter da si je tudi za razumevanje vsebine knjig preprosto treba vzeti čas.

Prav zato njegove zgodbe niso zgolj zabavno branje za otroke, temveč tudi dragocena priložnost za skupne pogovore o čustvih, odnosih in svetu, v katerem živimo.

Promocijsko sporočilo