Islandija ob koncu devetdesetih: zaskrbljujoče stanje med mladimi

Konec 90. let se je Islandija soočala z zelo zaskrbljujočimi trendi med mladimi. Kljub sorazmernemu bogastvu, varnosti in visoki ravni izobrazbe so islandski najstniki v Evropi vodili po uporabi alkohola, cigaret in konoplje. Leta 1998 je skoraj polovica 15-letnikov poročala, da so se vsaj enkrat v zadnjem mesecu opili, četrtina jih je kadila vsak dan, 17% pa je že imelo izkušnjo s konopljo. Islandija je bila tako na vrhu Evrope po tveganih vedenjskih vzorcih mladih.

Danes, približno 20 let kasneje, je Islandija na povsem drugem koncu lestvice. Ti isti kazalniki so zdaj zgled uspeha: manj kot 5 % mladih pije alkohol, kajenje je skoraj izginilo, eksperimentiranje z drogami pa je znatno upadlo.

 

Islandski model – dolgoročna strategija

Preobrazba ni bila naključje ali rezultat ene kampanje, temveč sistemski, dolgoročen pristop, danes znan kot "Islandski model preprečevanja", ki se pod imenom Planet Youth širi po vsem svetu.

Temelj spremembe je bila preprosta, a dotlej neobičajna ideja: rešitev ni v kaznovanju in moraliziranju, ampak v ustvarjanju okolja, ki mladim ponuja boljše izbire.

 

Psihološka osnova odvisnosti

Pobudnik modela je bil znanstvenik in psiholog Harvey Milkman, ki je že v 80. letih preučeval psihološke osnove zasvojenosti. Njegova teza je bila, da se odvisnosti pogosto ne razvijejo zaradi kemične sestave snovi, temveč zaradi želje po spremembi notranjega stanja – obvladovanju stresa, dolgčasa, tesnobe. Če mladim ponudimo bolj zdrave načine za dosego teh stanj, lahko preprečimo razvoj zasvojenosti.

 

Podatki kot osnova ukrepov

Islandija je to teorijo pretvorila v prakso z naborom konkretnih ukrepov. Ključni korak je bilo zbiranje podatkov. Od leta 1997 naprej so oblasti vsako leto izvajale anonimne ankete med učenci, starimi od 10 do 20 let. Spraševali so jih, kako preživljajo prosti čas, kakšen je njihov odnos s starši, ali se ukvarjajo s športom, kje se zbirajo in ali se dolgočasijo. Ti podatki so omogočili natančno sliko potreb mladih in prepoznavo tveganih vzorcev.

 

Restriktivni in spodbujevalni ukrepi

Nato je vlada v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi uvedla vrsto ukrepov. Omejen je bil dovoljen čas otrok na prostem – otroci do 13. leta niso smeli biti zunaj brez spremstva po 20. uri, starejši od 13 do 16 let pa po 22. uri (poleti do polnoči).

Starše so spodbujali, naj več časa preživijo z otroki, podpišejo "vedenjske pogodbe" in se povezujejo prek šol in skupnosti. Prepovedano je bilo oglaševanje alkohola in cigaret, strogo so nadzirali starostne omejitve za njihov nakup.

A najpomembnejši korak je bila izgradnja obsežne mreže dejavnosti za mlade. Islandija je v sodelovanju z Milkmanom mladim ponudila konstruktivne vire vznemirjenja, pripadnosti in smisla – prek športa, umetnosti, glasbe in drugih dejavnosti. Država in občine so financirale športne dvorane, glasbene šole in umetniške centre. Vsakemu otroku so omogočili brezplačno ali subvencionirano udejstvovanje v vsaj eni organizirani obšolski dejavnosti.

 

Lokalna prilagodljivost in skupnostna podpora

Ključno je bilo, da nič ni bilo vsiljeno od zgoraj. Vsaka občina je odločala, katere dejavnosti bo podprla. Starši in učitelji so redno sodelovali pri razlagi podatkov in odločanju, kar je ustvarilo občutek skupne odgovornosti in zaupanja – bistvenega za dolgoročni uspeh.

 

Izjemni rezultati brez kaznovanja

Rezultati so bili osupljivi. Že do leta 2003 se je delež mladih, ki pijejo, zmanjšal za tretjino. Do leta 2016 se je delež zmanjšal s 42 % na 5 %, kajenje z 23 % na 3 %, uporaba konoplje pa s 17 % na 7 %. Vse to brez kazni, stigmatizacije in drastičnih prepovedi.

 

Ključi uspeha

Analitiki modela izpostavljajo več razlogov za uspeh:

- Temelji na znanosti – od psiholoških teorij do statističnih podatkov.

- Prilagojen je družbenemu kontekstu – ne "popravlja" mladih, ampak jim daje boljše možnosti.

- Vključuje celotno skupnost – šole, starše, lokalne oblasti, medije.

- Ponudi alternativo – mladim ne odvzame vsega, ampak jim nudi nekaj boljšega.

- Je dolgoročen – spremembe niso bile hitre, a so bile trajnostne.

 

Profesorica dr. Nina Pavlin-Bernardić s Filozofske fakultete v Zagrebu je ob tem poudarila pomen Milkmanove misli: "Otrok ne popravljamo tako, da popravljamo njih, ampak tako, da popravimo okolje, v katerem odraščajo."

 

Model Planet Youth se širi po svetu

Danes se islandski model izvaja v več kot 30 državah, od Norveške in Irske do Čila in ZDA. Program Planet Youth deluje kot svetovalna platforma za lokalne skupnosti. Kljub različnim kontekstom sporočilo ostaja enako: preprečevanje ne temelji na strahu in prepovedih, temveč na razumevanju in podpori.

Islandija je tako pokazala, da tudi globoko zakoreninjeni družbeni problemi, kot je zasvojenost med mladimi, niso neizogibni. Z znanostjo, družbeno občutljivostjo in politično voljo je mogoče ustvariti okolje, v katerem mladi izberejo zdravje, povezanost in osebni razvoj – ne zato, ker morajo, ampak ker je to zanje boljša izbira.

Pavlin-Bernardić opozarja, da morajo oblasti, ki sprejmejo model, vključiti vse njegove elemente. "Na primer, zelo pomembno je, da so dejavnosti brezplačne in dostopne v bližini, saj bi v nasprotnem primeru izključile socialno šibkejše."

 

Izziv: intenzivna uporaba konoplje

Kljub velikemu uspehu raziskave kažejo, da se med redkimi mladimi, ki še vedno uporabljajo konopljo, povečuje delež tistih, ki jo uporabljajo pogosto ali redno. To pomeni, da je splošna razširjenost padla, vendar je pri manjšini konoplja postala izrazito zasvojensko vedenje. To kaže na potrebo, da se preventivni programi ne osredotočajo le na zmanjšanje števila uporabnikov, ampak tudi na zgodnje ukrepanje pri tistih, ki kažejo znake tveganega vedenja.

 

Vir: Index.hr