Majhen vitamin z velikim vplivom na zdravje
Večina Slovencev ima premalo vitamina D, kar vpliva na imunski sistem, kosti in splošno zdravje. Nove slovenske smernice priporočajo dodajanje vitamina D v zimskem obdobju, še posebej za otroke, mladostnike, starejše in nosečnice.
Epidemiološke raziskave so pokazale, da ima le četrtina slovenskega prebivalstva v krvi normalne koncentracije vitamina D, več kot četrtini pa ga izrazito primanjkuje. Za dobro preskrbo z vitaminom D poskrbimo tako, da se od aprila do oktobra sončimo, preostali del leta pa sončenje nadomestimo s sončnim vitaminom. Tisti, ki poletnega sonca ne dobijo dovolj, naj si zdrave zaloge vitamina D zagotovijo s kakovostnimi dopolnili ali z zdravili, saj ga s hrano izjemno težko vnesemo dovolj.
Vitamin D je ključen za imunski sistem
Vitamin D je vključen v številne zapletene biološke procese, med njimi ima zelo pomembno vlogo v imunskem sistemu. Kronično pomanjkanje je povezano z raznimi avtoimunskimi obolenji, rakom in številnimi drugimi boleznimi. Vitamin D spodbuja obrambo pred bakterijami in virusi (prirojeno imunost) in omogoča izdelavo beljakovin v imunskih celicah. Prek imunskih celic prilagodi odziv imunskega sistema tako, da ga aktivira, upočasni ali ustavi. To je ključno pri avtoimunskih boleznih in stanjih z oslabljeno imunsko funkcijo.
Kaj pravijo Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D
S 1. decembrom lanskega leta so bile objavljene nove, dolgo pričakovane smernice. Te priporočajo, da odrasli Slovenci v razširjenem zimskem obdobju (od oktobra do aprila) vsak dan dodajajo vitamin D3 v odmerku 800–1000 IE. Osebe, starejše od 65 let, pa naj dnevno zaužijejo 1000–2000 IE.
Koliko vitamina D je varno jemati?
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) določa, da so sprejemljive zgornje meje dnevnega vnosa vitamina D za otroke od rojstva do enega leta starosti 25 µg (1000 IE), od 1. do 10. leta 50 µg (2000 IE), za otroke od 11. leta, nosečnice in doječe matere pa 100 µg (4000 IE).
Pomanjkanje vitamina D imajo tudi otroci in mladostniki
Velik del otrok in mladostnikov ima premalo vitamina D. Posebej ranljivi so mladostniki, pri katerih se v zadnjih letih opaža naraščanje pomanjkanja vitamina D. Obdobje rasti in pubertete je čas, ko otroci in mladostniki pridobivajo največ kostne mase, hkrati pa se razvija tudi imunski sistem. Zadostna preskrbljenost z vitaminom D v tem času prispeva k zdravim kostem in boljšemu delovanju imunskega sistema.
Nosečnice morajo paziti na vnos dveh vitaminov
Dodajanje vitamina D lahko zmanjša zaplete v nosečnosti, kot so, nosečnostna sladkorna bolezen in prezgodnji porod, preeklampsija, hkrati pa prispeva k boljšem zdravju novorojenčkov. Dodajanje vitamina D (800 – 1000 IE) se tako kot za folno kislino priporoča že pred načrtovano nosečnostjo, med nosečnostjo in v času dojenja. Pri čezmerni telesni masi ali debelosti, pa so potrebni dvojni odmerki.
Your browser does not support the video tag.
Promocijsko sporočilo





