[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

joj ful težka situacija. jaz na tvojem mestu bi povedala svoje razloge proti in pustila da naredi po scoje, ker konec koncev je odrasel moški ki je odgovoren zase in ne 5 letni fant. če pravi da bo pameten mu zaupaj, kar pa vem da je grozno težko. jaz zase vem da bi me vsakič pri srcu stisnilo ko bi rekel da se gre vozit. upam da zrihtata tako da se bo za vse lepo izšlo.

Jaz se motorjev ful bojim, pa je moj imel neke ideje o skuterju, pa sem mu (ceprav to ful sovrazi) postavila ultimat - jst al pa motor. Butasto, ja, samo mene je tega prevec strah in ze zdaj kdaj se se dlje ne javi in je kje z avtom panicarim. Da bi pa se z motorjem norel, pa ne hvala. 

Skratka, pri meni najverjetneje ne bi slo skozi.

Jaz bi mu predlagala trening voznje na novem dirkaliscu na Vranskem.

Ob dobrem instruktorju je tudi tu zagotovljen (varen) adrenalin.
Saj vem, cisto mimo, ampak jaz bi naredila tako.

Ali pa za denar, ki je namenjen motorju, rentala Ferrarija za kaksen dan ali vikend. Pa se jaz uzivala zraven .

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

A nic mu ni vsec? Skoda.

Kaj pa vem, jaz tezko prepovedujem, da tega ne sme. Po drugi strani pa razumem, koliko te skrbi.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Tud moj govori o motorju že kar nekaj časa in je zdaj nekje tako daleč, da pa ga bo spomladi kupil.

saj mene je po eni starni strah, po drugi bi se pa tudi jaz zelo rada spet vozila z motorjem. Saj konc koncev je pa verjetnost, da se mu z avtom kaj zgodi na cesti večja kot pa da se bo ravno z motorjem ponesrečil. Ker je veliko več na cesti z avtom, kot pa bi bil z motorjem.

_____________________________

mojeustvarjanje

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

BAGI,moj je motorist že od polnoletnosti,pa me nič ne moti,tudi sama sem bila več na motrorju dokler nisem mela otročka,zdaj grem le še občsno znjim na furo,ker me pač več ne vleče,moj pa gre kr večkrat in mu je to res za dušo.Vsak me nekaj za svojo dušo in tisto željo,ki si jo izpolne.Če ma tvoj željo,naj si ga kupi,sam po pameti..bolje kot pa da v gostilni visi...sej se navadiš verjemi mi

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

vem, da te matra ampak mislim, da nihče nima pravice odločat ali si lahko njegov partner uresniči sanje ali ne. Je odrasel moški, ki se verjetno zaveda odgovornosti in nevarnosti. Preslikaj se, kak bi se ti počutla?
Če si ga tako želi, pa ga naj ima. Garancije, da se mu ne bo nič zgodilo, pa res žal ni.
Tud moj je motorist, ni mi vseeno, ko se gre pelat, pa mu nikoli nisem rekla, da se ne sme

lej jaz ti povem kako je bilo pri nama:

sedaj imava 2 otroka. Ko sem bila noseča v drugo, je ratal čist obeseden, skoz visel na internetu, gledal oglase. Mislila sem da sam mal za foro. Ene par motorjev je šel gledat. In za enga se je slednjič odločil in tako je kupil aprilio. Itak, da sem bila v sebi proti temu dejanu, sploh ko sem bila v drugo noseča. Pogovorila sva se o vseh plusih in minusih. Pustila sem mu, da se sam odloči po svoji presoji. Tako se je odločil za nakup motorja. Sem mnenja, da odrasli osebi nekaj ne moreš prepovedat. Je zelo uredu človek, dober po srcu, miren, pameten, preudaren.

Kakšen je bil konec: po 4 mesecih ga je prodal sam od sebe. Z dnem ko je šel motor od hiše, sem si blazno oddahnila. Ja, pri njemu je zmagal razum. Naredil je par voženj na morje in na Hrvaško. In mu je blo čist mem, da se vozi sam oz. s kolegom, mi (njegova družina) pa sami doma. Takrat je bil drugi otrok star komaj nekaj mesecev, danes je star 6 mesecev.

Rekel je, da je vseeno faj imet motor, amapk kasneje ko otroci odrastejo, da zdaj je pa to res sebično dejanje in da ne želi družine puščati same.

Lahko ti povem, da tiste ure, ko je bil na vožnji na morje, da sem bila čist preč od skrbi, sam mu nisem hotla težit. Bilo je grozno čakat na njegov klic, da se mi je javil, da je prispel na cilj.

Upam, da rešita vajino situacijo. Jaz sem vesela, da se je pri nas "faza motorja" tako srečno končala.

Za kakšen model Aprile pa gre, če ni skrivnost?

Sicer pa, razumem tvoj strah, oba sva motorista, sicer že skoraj bivša (kot kaže); pomanjkanje časa in otrok naredita svoje, pa tudi denar  in stroški povezani z motorizmom. Motor sicer še imava, ampak sva prešaltala na bicikle in začela ful uživat.
Točno vem kaj doživljaš, ampak če praviš, da je sicer super mož in da denar ni ovira, potem nimaš kaj; je odrasel moški. Če se bo(sta) odločil ZA motor, potem srečno na cesti.

Aja, moja velika želja je, da ko hči malo odraste, da bova spet imela vsak svoj motor in potovala po Evropi (tako kot včasih). Do takrat pa bo kot kaže bicikl in mati narava zakon.

iz svojih izkušenj ti povem, da ponavadi moškega ne moreš odvrnit od te vrste igračk oz. jih prepričat z racionalnimi razlogi, da niso ok. če pa jih že, ti bo full zameril in te krivil, ker si ga prikrajšala za užitke, ki si jih želi. rešitev? mogoče ti bo ratalo, če boš preusmerila njegovo pozornost na nekaj drugega kar bi lahko nadomestilo motor...torej neko zadevo, ki je sezonska, jo lahko počne čez vikende itd. itd., tako da bo sam ugotovil, da oboje  pa ne more imeti in da nima smisla, da mu motor stoji v garaži in da ga vsako leto registrira samo zato, da se 1x ali 2x pelje.
moj mož je bil vse življenje motorist in ni šans, da bi se odpovedal motorju kar tako. smo kupili čoln, vsak vikend hodili na morje, če je bilo lepo vreme...in na koncu smo motor prodali. mož pa je imel občutek, da se je sam tako odločil. elegantno.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Midva sva motor prodala, ko sem zanosila. Na stara leta si ga bova pa najbrž spet kupila - za dušo .

Res pa je, da je bila odločitev obojestranska !!!, ker nama je dete na prvem mestu in je že tako veliko možnosti, da se kaj zgodi... z motorjem je pa še večja!

Seveda mora vsak živeti tudi svoje sanje in se jim zaradi otroka (ali partnerja) ne sme odpovedat! Lahko pa jih prestavi za določen čas in se posvati drugim rečem.

Sicer mi pa niti pod razno ni jasno kdaj bi mi sedaj našli čas za motor - nas mala polno zaposljuje

Mislim, da je najbolje, da se temeljito pogovorita in ne samo za-proti motorju, ampak tudi o drugih sanjah - morda bosta našla še kak hobi, ki bi veselil tudi tvojega dragega in tebi malo manj živce žrl...
Moj npr. si je sedaj kupil harmoniko in se uči ...

Je pa res, da če si spoznala motorista in ga takega sprejela (če prav razumem sta se oba veselo vozila včasih) nimaš pravice pričakovat, da se bo sedaj spremenil samo zaradi otrok ali zaradi tvojega strahu.

Pa srečno!

Kaj boš ti naredila, sicer ne vem, ampak če bi moj mož vztrajal pri nakupu motorja, bi imela jaz sicer enake skrbi, kot ti, vendar bi mu zaupala... bi pa postavila pogoj, da če bo šlo karkoli drugače, kakor bi se predtem dogovorila, bi šel motor od hiše... če ne zlepa, pa zgrda... lahko tudi z njim vred, če bi se odločil, da mu je motor pomembnejši od družine... pod "drugače" pa je lahko razumljeno marsikaj - od tega, da družinski izleti ne bodo trpeli na račun njegovih voženj z motorjem, pa do tega, da bo dejansko vozil po predpisih in tega, da družinski proračun ne bo trpel (vsaj ne preveč) zaradi hobija... na srečo mu zaupam, glavo pa vsi nosimo naprodaj vsak dan, ko stopimo iz stanovanja (ali pa še to ne)... skrbeti je eno, paničariti pa drugo.

BAGI, sočustvujem s tabo in edino ti lahko rečem srečno.Če kaj sovražim, so to motorji in jaz definitivno tega ne bi dovolila, šla bi na nož in do kraja 100%. Življenje bi obrnila za 360 stopinj, definitivno. Le če mu boš pokazala koliko resno misliš, bo tudi on pokazal kaj je ipak na prvem mestu. To da pa ti nekomu preprečuješ sanje in ostale kozlarije, pa lahko komu drugemu razlage pravljice. Dokler bo on ZAVESTNO ogrožal svoje življenje in s tem tudi življenje najinih otrok, takšen je res še samo za na cesto, dobesedno. Toliko od mene in o motorjih.  Vem ja, psiho, kaj češ  Samo ko vidim, da se tudi nosečnice frajerišajo z motorji, se zdim sebi kar ok.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]