Koliko vas je takšnih, ki živite v isti hiši s svojimi ali partnerjevimi starši?
Zakaj živite skupaj, oziroma ali je težko živeti pod isto streho?

< Sporočilo je popravil kind lady -- 27.5.2008 13:38:13 >

Evo midva živiva na podstrešju velike hiše njegovih staršev. Ne ni nama težko, se super razumemo. Vseeno pa čisto zraven zidava še svojo hiško, ker ima on še tri brate in sva pač najstarejša.Če pa bi bilo po moje bi ostala kar tukaj kjer sva.

A ti tudi rabiš za anketo?

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Tudi jaz sem z svojim bivšim fantom živela pri njegovih starših. Sicer sva si zgoraj uredila zase,ampak dokler nisva imela otročka,smo se super razumeli, potem pa sama vtikovanja in vtikovanja, tako da na koncu več nisem tega pritiska vzdražala in sva šla narazen.
Sej niso bili za vse krivi njegovi starši, ampak sva se pa velikokrat skregala zaradi tega.
Želim ti, da bi se ti imela lepše in da bi bilo vse ok.

_____________________________

13.06.2009- BOM POSTALA GOSPA!

Ne. Gospa Volga mi je svetovala naj odprem novo temo.

midva sva bila 3m pri naših doma, ker sva si rihtala stanovanje. nisem videla ure, da grem na svoje......pa se ful dobro štekamo in razumemo....

meni ni bilo težko živeti pod isto streho a menim, da morajo otroci na svoje pa čeprav samo 100m

Včasih je težko, sploh zato, ker se naši pogledi čisto razlikujejo...

_____________________________

Beauty Comes With Dark Thoughts

Sva živela pri moževih starših 3 leta,s tem,da sva bila med tednom vsak v svoji službi na različnih koncih in se domov vračala ob petkih in bila doma med vikendi.Ampak..........tooo much.Tudi meni je bilo dovolj za vse življenje.

Sem mnenja,da moraš biti od staršev stran toliko,da k tebi ne morejo v copatih ali biciklom .

_____________________________

Moji dve nagajivki :-):

Maruša 24.12.2005
Maša 26.6.2007

Sem živela še
pri bivšem fantu 2 leti v hiši z njegovimi, isto gospodinjstvo, smo se super razumeli; pred časom sem še živela doma pri svojih z mojim partnerjem (medtem ko sma si urejala stanovanje), sedaj sma na svojem in je bombaaaastično!!! Ne zamenjam za nič na svetu, pa čeprav plačujem najemnino, pa starši gor-dol .

_____________________________

Pa smo dočakali najino največjo srečo...sinka Aneja

No, kajnda, vidiš, da tastari in tamladi ne grejo skup

Vidim, ja.

Živimo v hiši z moževimi starši. Včasih se tudi po par dni ne srečamo. K nam pridejo, če jih povabimo ali če je kaj nujnega. Takrat potrkajo in počakajo, da pridemo odpret. Enako tudi mi pri njih in to je to.  Pomagamo si, če kdo prosi za pomoč, sicer se ne vtikamo drug v drugega. Moja izkušnja je v redu.

Pri naju je isto kot je opisala Markova. Ločena vhoda, ločeni stroški, včasih se kak dan sploh ne vidimo. Tako da pripomb nimam.

midva živiva nad njegovimi. zaenkrat se fajn razumemo, noben se kaj preveč ne vtika v drugega, upam da bo tako kot je sedaj ostalo tud potem ko bo na svet prijokal naš
imava pa svoj vhod, stroške pa delimo glede na št. ljudi v bajti.


< Sporočilo je popravil pajčolanka -- 27.5.2008 14:22:29 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Zelo imam rada svoje starše, ampak raje pod most, kot z njimi v istem stanovanju . Enako s partnerjevimi starši..

_____________________________

ROŽICA

Uf danes pa vsepovsod same teme ala tašča in ostali so verjetno krive visoke temperature

Tiste, ki pravte da se fajn razumete; mam nekaj vprašanj

Kaj pa ko ste odzunaj bajte; si ja delite isto dvorišče.
Kaj naredite; če se spravte recimo ven lenarit. Medtem pa si tašča/tast oz. mama/oče zmislita da bosta kaj postorila okrog bajte...saj veste vedno se najde kaj za delat okrog bajte Nimate svobodne volje odločat...ležite in ju pustite da npr. grabljata, žagata; ali skočite pomagat;klub temu da ste hoteli imet urco le zase?

Se lahko zuanj sprehajate, delate kar se vam zahoče; ne da bi se pri tem srečali s taščo/tastom oz. mamo/očetom..in morate odgovarjat na vpr. kaj je to, kaj delaš to, daj raje ono tak (smajli ki si puli lase )

Se lahko zunaj derete/ kregate na glas; ne da bi ostali z velikim zanimanjem (beri radovednostjo) opazovali dogajanje?

Mam občutek da znotraj bajte že je tista svoboda, mir; ampak zunaj pa...nikoli niste sami..ker vas gleda; posluša big tašča Vas ne moti ta občutek, da niste sami?

midva živiva ZAENKRAT še pri njegovih, ločen vhod, stroške si delimo fifti-fifti....naše razmere so kot vreme, ki je odvisno od tašče

Živimo pri moževih starših...in komaj čakamo, da začnemo zidati.....

Ne zivim.
Ker bi hitro menjala stalni naslov za Idrijo.

Nikoli nisva ne pri mojih in ne pri njegovih. In niti ne bi.

Dokler nisva imela otroka, sva živela pri njegovih, še kot fant in punca. Čeprav se super razumemo, sva komaj čakala, da greva na svoje. Tam je pač njihovo vse in se nikoli ne moreš počutiti tako svobodno, da bi lahko delal, kar tebi paše.