Veste kaj me zanima? Ali imate tudi ve okoli sebe ljudi, sploh tiste, ki imate doma že punčke in ste ponovno noseče, ki najprej, ko zvejo, da si  ,  rečejo, a ste fanta naredil? Pa za prvo naj bi bil fant, pol pa še za drugo. Sem bila takrat prav vesela, da sta punci, zanalašč. Zdaj vem, da bo fant, ker sem bila na AC, pa še na UZ se je lepo videlo. Sicer preslišim take opazke, saj sem pričakovala še večje napade. Naj povem, da je bila ta nosečnost popolnoma nenačrtovana in da si želimo samo zdravega otroka. Tega ne razlagam drugim, ker jih en k..... zgleda. Ampak tisto, bo pa ja fant? Haloooooooooo!????

Kaj pa njih briga kaj bo. Važno je, da sta ga vidva vesela.  

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)

Ja decemberka, na žalost so taki ljudje vsepovsod. Jaz imam prvega fanta, pa mi sedaj ko sem noseča kar naprej nabijajo, a bo punca. Joj kako bi bilo lepo, če bi bila, da bi bil par, da....blabla...Pa jih podražim, da bi rajši imela še enega fanta...joj kako, da si ne želiš punčke.... Meni je res vseeno kaj bo. Take komentrje je enostvno za preslišat...

Komentar moje tašče, ko sem povedala, da bo tudi drugič fantek: A že spet fant? WTF

Scena v baby centru: kupujem bombažne kapice in ker jih nisem našla prosim prodajalko. In seveda prvo vprašanje je bilo: fantek ali punčka. In če ne bi vedela?

Joj, vsem se nam isto dogaja.
Prvo vprašanje po "Oh, noseča. Kaj pa bo?" In potem "kako pa mu/ji bo ime?" Pa kaj te brigaaaaa! In če nočeš povedat "zakaj pa je skrivnost?" Recimo da zato, ker se mi ne da vaših komentarjev poslušat Reči mi srečno in čau!
Moja tašča in tast sta kar hotela določiti imena za ali (ne vemo kaj pričakujemo) pa sem jima diplomatsko rekla, da to je pa čisto najina odločitev, ker je najin in njun vnuk. In da je to pač treba spoštovati. Itaq da sem najbolj nevljudna zdaj ampak briga me
Ne se preveč sekirat in ne ostanite dolžne




_____________________________

Preden si bila spočeta, sem si te želela...še preden si bila rojena, sem te ljubila in komaj si se rodila, bi zate umrla. Ti si moj čudež življenja.

ne vem, po moje si dedki in babice želijo raznolikosti - fantke IN punčke; pa velik.  moj mož recimo bi rad mel 3 punčke (eno smo glih nardil ) - kakor komu paše; zgleda men je vse to s spoli skup bolj smešno, jih dajam vkup z vražami

drugače je pa men blo ok, če me je kdo vprašal za spol in ime - oboje sem vedla. in koneckoncev, zdi se mi lepo, da ljudi zanima in povprašajo po detaljih. men bi blo bolj bed, če bi jih že sama misel na nosečnost in dojenčke odbila, tko da mimam nič proti poizvedovanju.. mogoče kdo ne mara tega, ker se še ni odločil - samo tud to se lahko pove in ni panike, ljudje razumejo. no, vsaj ti okoli nas so razumeli

srečo vsem

Meni so tudi vprašanja v stilu "kaj boste pa imeli" in "kako mu/ji bo pa ime" čisto mimo. Tudi če bi vedla, ne bi povedala. Že tako je glupo, da nosečnica razlaga "ko se bo naš Žiga januarja rodil" in take fore. Ne vem, veliko lepše je, da tudi če ve za spol, da to obdrži zase. Sploh pa ime. Konec koncev se še vedno lahko rodi punčka.

Za spol mi je bilo že prvič vseeno in zdaj mi je tudi. Važno, da je dete zdravo, ljubljeno bo pa če bo  ali .

Jaz osebno ne bom vprašala za spol. Tako kot pravi Naja3, da nekateri kar govorijo "ko se bo naš ta in ta rodil" - to se mi zdi preveč tako kot bi otrok že bil na svetu in je trenutno na počitnicah z babico in dedkom ali pa skomer koli.

Res je to samo moje mnenje, ampak priznajte, da je najbolj smešna fora, ko ti nekdo reče JA KAKO BOSTE PA POTEM STVARI KUPILI? JAOOOO takrat pa jaz kar ošpice dobim. Sicer je pa itak malo smešno videt punčko, ki do svojega tretjega leta pozna samo roza barvo. Se mi kar smili.

Midva se bova pač pustila presenetit najinemu sončku. In užitek mi je, ko pomislim, kako kao samo on (otrok) ve, kaj je in "saj boste že videli, ko pridem ..."

Drugače pa nimam nič proti seveda, če nekdo vpraša, vsak ima svoje mnenje glede teh stvari. Samo nekateri delajo prevelik cirkus glede tega, to pa res.

Jaz sem bila prav zadovoljna v prvi , da sem pred porodom vedela spol, saj se je s tem prepolovila izbira imen  čeprav sva ga dokončno izbrala šele dva dneva po porodu - sem pač mnenja, da moraš vseeno najprej malo navezati stik z dojenčkom in si ga ogledati, preden mu določiš ime.

Tudi sedaj v drugo želim vedeti spol - enostavno je izbira lepih imen prevelika, da bi se ukvarjala z dvojnimi.

Dobro pa je vedeti za težave okolice - si moram čim prej omisliti kakšno bridko, da ne bodo preveč gnjavili, ko bodo izvedeli.

mi smo prvic vedeli spol in tudi drugic bomo...
imena pa nismo povedali, ker sva pac tako hotela...
Ce me je kdo vprasal kaj bo, sem z veseljem povedala da fantek, ko pa so vprasali za ime, sem se pa nasmejala in rekla: skrivnost..
Ne vem zakaj se je treba tako razburjat za brez veze....

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nalin- se podpišem pod tvoj post. Znajo pa bit ljudje res ful vsiljivi s temi svojimi vprašanji. Midva sva za spol povedala...ime pa le najbližnjim, Pa so bili tudi raznorazni komentarji. Tašča npr. je bila razočarana, ker bomo imeli punčko in je komentirala mojemu (meni tak boljše da ni), da sj če bo ful poredna in divja, da pol ok.
Mislim, sj ne moreš verjet. Jst poskušam ignorirat take izjave, sam razpiz me pa vseen mal.

_____________________________

"Čim bolj izkoristi sleherni trenutek tistih prvih mesecev- nikoli se ne bodo vrnili!"

Tud js hočem vedet, kaj bo ...punčka ali fantek. Ne ker bi blo tolk pomembno, pomembno je seveda samo, da bo zdrav. Ampak ko razmišljam o dojenčku, ki dejansko že živi, mi je lažje, kot pravi Nalin, povezati se, če vem ali je hčerka ali sinček. Tud imena že imava zbrana, zaenkrat za oba spola, ker skor nikoli ni 100% in tud ne bova kupovala stvari izključno v eni barvi.

Pa ko me kdo vpraša: a že vesta kaj bo? Mu prav z veseljem odgovorim, da ja. Če ne bi, bi pač rekla, da ne. In kaj? Js pa tega ne vzamem kot napad name. Tud ime rade volje povem. Preden sem bla noseča, je blo nosečih veliko znank. In tud sama sem vedno vprašala, kaj bo... Ene so povedale, druge so rekle, da ne vejo...ok kakor se kdo odloči. Zakaj hudiča se počutite tko napadene zarad tega? Pa sej to je eno od najbolj osnovnih vprašanj, ki vsakemu pade na pamet, ki se pogovarja z nosečnico???!! Pa ne mislijo nič slabega. Kako bi se pa počutile, če jih ne bi nič zanimalo?

_____________________________

Točno na rok, 11. 5. 2008, smo postali družinica. Rodil se je sonček z imenom Žan.

joj, če te znanci včasih malo nadležno sprašujejo, še gre, ampak...če bi se vam zgodilo, kot se je meni...težko ohraniš mirno kri v takem primeru..

namreč, ko sem drugič rodila, in je bila punčka, spet , je moj svoji materi povedal pred blokom , kjer živi...da smo rodili, in da imamo punčko..ta trapa pa v jok..moj je mislil, da od veselja, pa je le izdahnila...a spet uscanka...k sreči mi ni eno leto povedal za to vzhičeno reakcijo...

mama4 meni je tak pritisk zdajle dvignalo js bi svojo najbrž zadavla...sej ne samo te pa razjezi, mene so tudi že v tretem mescu spraševali veš kaj bo pa čisto vsak ko da je to najbolj pomembno,zdaj vema samo midva z mojim  samo zato ker se nama ne da več poslušat komentarjev in so malo vtihnali razen moj ati me ni niti enkrat vprašal mama pa samo enkrat in nista več tečna bla.

joj, to od mame je res grozno.

sicer pa se meni ne zdi hudega, če kdo vpraša, kaj pa bo. dejansko, če se pogovarjate z nekom o nosečnosti, kaj pa naj drugega vpraša? Mene sicer še nihče o tem ne sprašuje, ampak ko bodo začeli, pa mislim, da me ne bo motilo. Jaz sem ful srečna, da sem noseča in me razna vprašanja sploh ne motijo. To o spolu je pa eno tako klasično vprašanje. Me ki smo sedaj sicer imamo kup recimo temu bolj pametnih vprašanj, ampak ljudje, ki so izven tega pa ne. Tako da se nič ne hudujte

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pozdravljena.
Milsim, da kar je naredila tašča, ne boš nikoli pozabila, kot tudi jaz nisem. Tašča in moževa sestra sta bolnici, ko sem bila noseča za drugo sta me napadli, (ker sem ene stvari kao rajši jedla kot v prvi nosečnosti, ko je bila punca), ja zdaj bo pa fant. Jaz sem jima odgovorila, da vem, (čeprav nisem vedela) da bo punca. Moževa sestra se je namrdnila, kaj bomo počele same babe v hiši in udarila po mizi in rekla;  Jaz če bom, bom imela fanta, tašča pa je dodala; Ja, bosta pa še enga naredla, a ne? Meni je šlo na bruhanje, kajti glede na njuno bolezen mislim...Ko sem sedaj moževi sestri povedala pri treh mesecih, da bomo zibali je bilo prvo vprašanje, kaj bo. Nadrla sem jo, da midve ne bova o tem razpravljali, lahko bi pa vedela, da se pri treh mesecih sploh ne ve. Moram priznat, da ju imata radi, ampak žal, izrekli sta tasvoje. Zato sem še bolj pričakovala napade drugih, ker so pač zame nekateri še zelo zahojeni, češ, fant mora biti, da nese priimek pri hiši naprej.  Kaj pa vem, kaj bo še z njim ko odraste?  Lp

Moj oče je želel, da bi bil fantek, ker dve punčki s sestrine strani sta že. Me ni motilo to, sedaj je srečen, ker ima vnuka, ki ga bo učil igrati nogomet ( ja, je še v formi ) 

Me je pa motilo to, da vsakemu ko si povedal, noseča sem, oh a bo punčka ali fantek, kakšno ime boš dala, grem stavit, da bo ta spol, .... To mi je šlo na živce

Zdaj ko imam otroka, pa lapajo, ko da je njihov

No, priznam, da si niti predstavljati ne morem, da bi meni kdo kaj podobnega rekel, niti doma niti v službi. Čeprav še veliko manj razumem, ko katere nosečnice rečejo, da so razočarane, ker jim je pokazalo 'napačen' spol. Pa tudi to zasledimo tu gor.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja v bistvu tudi mene ne moti, da nekdo vpraša, če vemo za spol. Valjda, sej to res danes vsi počnemo in s tem ni nič narobe, se ne počutim napadeno sploh ne.
Ampak moti me, ko potem, če rečeš DA SE BOŠ PUSTIL PRESENETIT, jim je pa vsem tako čudno, kot da je edino prav, če vprašaš. Se mi zdi, da večina kar ne sprejme tega. In potem imajo take neumne, da zaradi nakupa stvari, pa zaradi tega in unega - v bistvu, da te prepričajo, da vprašaš. Vsaj jaz sem že nekajkrat tako doživela.