Karin, jaz bi drugače postavila vprašanje.
Ali ti otrok oz. poroka res dajeta garancijo za partnersko zvezo? A je to nuja za uspešno partnersko zvezo?

Zame definitivno otrok. Tist papir ne bo spremenil nič. Če se prej ne razumeš te tudi list ne bo rešu. Moje mnenje pač.
Je pa res da poznam nekaj primeru, ko so mislili da če bodo imeli otroka da se bodo boljše razumeli. Ja sigurno se...?

otrok... otroka imaš za večno...ni nujno pa da bo poroka večna

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

NE in pika


_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Defintivno je potrebno veliko več premisleka preden se odločiš za otroka. In ko se odločiš, je dobro še enkrat premislit.
Zmotno je razmišljanje da bo zvezo rešil, da če bosta imela otroka bo vse čisto drugače. Veliko je žensk, ki želijo z obdržati moškega ali še z enim reševal krizo v partnerstvu. Ponavadi sledi še večji prepad med njima......


Ko se enkrat odločiš biti starš ni več poti nazaj, to je vloga za celo življenje. Poročiš pa se lahko kolikokrat se želiš in ločiš prav tako.

se čist strinjam s teboj......no drgač pa je pri nama z mojim zdaj možkom tut načrtovanaje poroke bila neka posebna odločitev.....(se ne mislim kej hitr,oz sploh ne, ločit  )

Če misliš s poroko resno (do konca svojih dni, v dobrem in slabem...) je to prav tako pomembna odločitev kot odločitev za otroka. Sicer pa bi rekla, da je odločitev za poroko bolj premišljena, za otroka pa bolj instinktivna.

Zdaj, ali ti misliš poroka kot odločitev za skupno življenje s partnerjem (torej tudi koruzništvo) ali poroka kot obred?

V prvem primeru, definitivno mislim, da je odločitev za partnerja pomembnejša od odločitve za otroka. Res boš vse življenje mama, ampak tudi partner, s katerim boš imela otroka, bo vse življenje oče tvojega otroka, pa če ostaneta skupaj ali ne. In izbira tega partnerja in kasnejši odnosi z njim, bo imela zelo pomemben vpliv na kasnejše otrokovo življenje.

V bistvu je otrok res najpomembnejša odločitev ampak v sklopu te odločitve je več podfaz: ne le dokončano šolanje, služba in ne vem kaj še vse, ampak predvsem tudi čim boljši oče temu otroku. Po najboljši moči.

Če pa misliš poroko, kot obred, potem pa ni dileme: odločitev za otroka je definitivno pomembnejša.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Vijoličarka, vprašanje je bilo kot odnos s partnerjem(lahko brez papirja) in odločitev za otroka. Ker jaz sem mnenja da se za otroka treba odločit takrat, ko imaš partnersko zvezo funkcjonalno, in si želiš bit z njim (poročen ali pa ne). Meni je to prva odločitev in brez nje se ne bi odločila za otroka. Nekak mi je to tako po stopničkah. Prvo dobro partnerstvo, potem otrok. Mi je pa še vedno otrok največja življenjska odločitev-dokončna. Po ogromno prebranih zgodbah na RRju pa imajo vsi že otroke, enega ali celo več...in se šele sedaj sprašujejo če imajo sploh funkcjonalno partnerstvo. Za moje pojme je to treba poštimat pred otroki. In se za otroke dost odgovorno odločit, ne pa samo na podlagi želja.

poroka pa se mi zdi le del formalnosti in kup stroskov...ok,ce si vzgojen v takem stilu ok, drugac je pa ze bl pomemben,da se s partnerjem razumes in si ga predstavljas kot partnerja pri smucanju skozi zivljenje kot tudi da si ga predstavljas kot oceta tvojih otrok...ce je to to, potem po korakih do cilja :)

 Pri obeh odločitvah je bil prisoten tako razum kot srce in vsaka posebej je bila zame zelo pomembna.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Kje pa, karmy .... samo tam nekje do mal čez dvajsetega leta starosti, potem gre za sebe ( dobro, ne bom napisal, kako potem prevzameš vlogo tako zelo "zloglasne tašče"  ). Res, tudi potem je še vedno tvoj otrok, biološko gledano. Ampak definitivno si potem dejansko brez otroka, ko se slednji osamosvoji .... tako pač gre life, tudi pri nas je šel  .


  Glede vprašanja na temi pa - obe odločitvi se mi zdita pomembni. Nobena bolj ali manj od druge, ampak pomembni vsaka zase in neodvisno od druge. In tudi nista edini dilemi v človekovem življenju.

Ja, Karin potem sva pravzaprav enakega mnenja. Odločitev za otroka je tesno povezana in prepletena z odločitvijo za partnerja. Otrok pač ni "samo mamin", z nekom si ga deliš.

Poleg tega, res da si starš vse življenje, pa na začetku je otrok tako odvisen od tebe in toliko energije ti črpa, potem pa pride čas, ko je treba otroku pustiti oditi. In tudi za takrat je dobro imeti pravega partnerja, da ne visiš na otroku, da preneseš, da te več ne potrebuje toliko, kot te je. Da preneseš, da neka druga oseba (žena, mož) igra pomembno, pravzaprav prvo vlogo v njegovem življenju, pa da si ne domišljaš, da so vnuki tvoji otroci.

Poleg tega naj bi bila odločitev za otroka skupna odločitev. Če se da.

Življenje pa piše vse sorte zgodbe.

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

Mislim,da je otrok res krona neke ljubezni. Seveda lahko pride kasneje do komplikacij v partnerstvu,tudi razhoda.
Še vedno pa mislim,da se za otroka odločiš tisti trenutek,ko se čutiš dovolj zrelega in sposobnega. Na koncu koncev je otrok tu za vedno in ga ne moreš kr nekam pospravit. To pogledno se mi zdi,da mora biti par toliko zrel in zadovoljen,da si ga želita iz ljubezni in ne kot zdravilo za že zdavnaj propadlo partnerstvo.

Poroka je pa pač papir. Seveda tudi pomembna odločitev. Še vedno pa se lahko ločiš. Papir prenese vse.

Če nisi poročen si še vedno enako dober starš kot če bi bil. Tudi če si ločen. Če pa imaš otroka brez vsakšnega premisleka je pa pot veliko težja kot že tako je...


_____________________________

Only the hardest things makes us stronger...let's fight!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]