Mnoge si to želite, meni je pa na žalost test pokazal 2 črtice. Tako sem živčna nimam pojma kaj naj. Cela se tresem. Tako sem živčna, da komaj tipkam. Oba s fantom sva še študenta. Jaz sem prvi letnik faksa, on pa tretji. Skupaj sva 15 mesecev. Včeraj sem mu to povedala, pravi, da je še prehitro, tudi jaz tako mislim, vendar me je groza it delat splav kot on želi.  Ne vem pa kako ga bi preživljala če ga obdržim, oba delava  preko študenta le. A naj izberem splav ali otroka?  Ne želim, da bi moj otrok odraščal v pomankanju niti brez očeta. Očitno se je usoda poigrala , prvič sva seksala nezaščitena, je se  nepričakovano oglasil pri meni v študentu. A ima katera izkušnje s splavi? Kakšni so občutki? Kako poteka? Moj post je zmeden, kakor je tudi moje trenutno stanje.

si prepričana da bi rada splav? če nisi, potem te bo to preganjalo celo življenje...
veliko študentk je samohranilk z majhnimi otroci in jim čist lepo gre... zelo dobro premisli, da ti ne bo žal...


_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

anonimna tukajle ni samo KAJ ON ŽELI,tukaj si tudi ti!
Žal je moškim lahko rečt pojdi delati splav a nekaterim ženskam to ni lahko,ene imajo tudi potem psihične težave.
jaz sem zanosila pri 19 ,oba sva bila nezaposlena,pa sva preživela in preživljava še.za preživetje ni tko težko,saj ti pomaga država,ker si še študentka imaš tudi večje ugodnosti,CSD ti pomaga ,dobiš paket in pa najdejo se vedno dobri ljudi ki kaj podarjajo od posteljic do previjalne itd
Res je da si zmedena,jaz sem tudi bila .In ko sem videla dva pluska sem se vprašala kaj naj,kako bom,a že isti dan sem se odločila da otroka bom obdržala,na splav nisem niti pomislila.
premisli kako in kaj.saj so tudi tukaj mamice,ki so rodile z 16 leti.
pač  faks se preloži na 1 leto,čez eno leto greš nazaj.
Premisli,to je velika odločitev.
v vsakem primeru kaj boš naredila ti želim vse naj naj.

Ja, glede tega ali ga obdržati ali ne je čist tvoja odločitev. Najbolje bo, da se vsedeta, pomenita, preračunata in se šele nato odločita.

Sama sem zanosila v drugem letniku faksa. Po prvih tednih bruhanja, sem ob prvem obisku G. šla tja v prepričanju da hočem splav. Takrat me je vzela sestra na stran, šla z menoj v  sosednjo ordinacijo in sva se pogovarjali. Zakaj in kako in kako naprej. Odprla mi je oči,da vseeno ni tako hudo kot si sama mislim, da se bo že vse uredilo. Nato sem šla h G., ki je tut govoril z menoj in ker sem bla še vedno na tem da bi splav, sva naredila UZ in mi je razložil, da sem v 9. tednu in kako n kje je kaj. Videla sem kako utripa srček, da je z  vse BP in potem mi je še dal slikice. Pa rekel je, da če se res odločim za splav naj pridem nazaj čez dva dni.

Nato sem še celo noč razmišljala kako in kaj. Pa splav, a je res potrebno, a bom zmogla faks, brez pomoči drugih - živim 160 km vstran od staršev??? In odločitev je bila na koncu, po še enem pogovoru s fantom čist jasna.

Odločila sva se da bova STARŠA.  Navkljub vsemu....sva vozila čez vso nosečnost, porod in sedaj naprej. Brez pomoči staršev. No sedaj 2,5leti kasneje - sem v 4 letniku, razmišljam o diplomi,  je živahen nagajiv fantič, ki je v vrtcu, s fantom sva se poročila pred enim letom....

Kaj sem ti hotela napisat je to, da se vse da, če je le volja. Je velikokrat hudo, težko in naporno, ampak ti nasmeh in objem otroka vse odtehta. Sama si nikoli ne bi mogla opravičit če se takrat ne bi odločila tako kot sem se takrat...torej ZA .  Vse težave, ki sem jih pa imela v nosečnosti sami in porod pa ženske itak zlo hitro odmislimo in pozabimo.

Lepo nosečnost ti želim.

Živjo!

Sej se nočem vtikat v tvojo odločitev, sam poznam pa par,  ki sta bila prav tako oba v prvem letniku, ko je ona zanosila. Odločila sta se otroka obdržat in jima je vse zneslo. Imata krasno punčko! Rabiš pač mal več organiziranosti, ampak vse gre! Sedaj, ko pa sta oba v 3 letniku sta se odločila za drugega otroka. Poleti bo rodila. Glede na to, da sta se sedaj odločila za še enega, jima pač časovno in finančno znese.

Tudi sama sem zanosila v 3 letnik mož je bil takrat tudi še absolvent pa je šlo. Če te zanima kaj o finančnih zadevah, pa mi pošlji zasebno. Lahko ti rečem, da znese in da jaz bi se še enkrat tako odločila. 

Hočm ti povedati, da med študijem znese imeti otroka!

Tudi jaz sem bila prvi letnik faksa, ko sem zanosila. Vendar sem takoj vedela, da nočem delati splava. Partner je otroka sprejel, kasneje sva se poročila in faks je tudi že končan. Sicer se sedaj ločujeva, vendar nikoli nisem niti za trenutek obžalovala, da se nisem odločila za splav.

Ojla

Jaz ti lahko povem svojo izkušnjo glede tega. Ko sva bila z mojim skupaj komaj dva meseca sem zanosila in po dolgem razmišljanju sem se odločila za splav.
Še danes se spomnim kako je vse potekalo. Ko sem se zbudila iz narkoze sploh nisem vedela kaj se je zgodili, samo grozno prazno sem se počutila in iz mene je lila kri.
Po nekaj dneh je začelo to prihajati za mano. Počutila sem se vedno slabše in v sebi sem non stop jokala.
Nihče ki tega ni doživel ne more razumeti, kako grozne bolečine, in trplenje občutiš ob tem.

Še danes je meni in mojemu  neskončno žal, da sva se odločila za tak izhod. Sicer takrat nisva imela idealnih pogojev za  ampak bi nekako šlo. In še danes se vsak večer spomnim na to grozno napako, ki mi bo pustila sledi z avse živlejnje.

Zato ti polagam na srce, da če obstaja v tebi en sam majhen dvom glede splava ga ne naredi, ker ta rana ti bo ostala z acelo življenje.

Upam, da se boš previlno odločila in veliko sreče.


lp,....

 
Tudi namam se je zgodilo tko nekako.. v tvojih letih.. in nisva pomislila na opcijo splava.

Za posledice svojih dejanj, je obicajno potrebno prevzeti odgovornost.. Lahko tudi zbezis pred posledicami.. samo pridejo za teboj v drugacni obliki.. na drugacen nacin.. tko da po mojem ne pridobis nic.

imela sem podobne izkušnje...jaz sem rodila ko sem bila stara 17 let.....nisem vedela kaj naj naredim...moj ata me je poslal na splav in nisem vedela kaj naj naredim..toda ravnala sem po svoji vesti in nisem hotela na splav...in ni mi žal da nisem šla...zdaj mi nič ne manjka...vsi 3je smo mlada in srečna družina...če nočeš splava,potem ga ne delaj ker ti bo žal..ni lepšega kot otrok..jaz sem komaj zdaj končala šolo tako da nisi edina...

_____________________________

***moj mali leo in njegov ati sta smisel mojega življenja***

Vem, da se ti zdi grozno.....ampak premisli...jaz pa se že 2,5 let trudim zaman...in če bi lahko zavrtela čas nazaj nikoli ne bi bila zaščitena....

Dobro premisli1

V vsakem primeru se bos mogla dobro pogovorit s fantom, drugace pa s starsi....in ce mislis,da bos zmogla tudi sama, tako financno,kot fizicno in psihicno, potem ga obdrzi...

Tud mene je nosecnost prekleto presenetla...sej so mi bli otroci ves cas zelo pri srcu, ampak ideja,da bi mela svojga....sem bla mal prevec razvajena, egoisticna in komot...in studentka, brez sluzbe in se manj prihrankov .....ko se je zgodilo in ko sem bila postavljena pred zid, se je situacija spremenila..otroka nisem mogla ubit pa konc...tezka preizkusnja je to, ogromno odrekanja...vsega....a ce si vztrajen, se ti povrne...in dones mi enostavno ni zal, saj sem ob otroku na hitro odrasla in ob otroku tudi uresnicujem vse,kar morda prej ne bi.....in prou fajn je :)

Joj, ne iti delat splava. Otročki so taki cukrčki, da bi ti bilo sigurno kmalu žal. Verjemi da bo šlo. Jaz sem ti pripravljena pomagat tako, da ti kaj posodim ( lupinco, oblačilca,....). Lahko ti samo posodim, ker mislim sama imeti še kakšnega otročka, ker so res zlati. Odloči se pa po svoji vesti. Držim pesti, da pravilno.

Zanosila sem pri 21, rodila pri 22. letih, kot študentka na zahtevnem faksu...vendar je to najboljša in najlepša odločitev, kar sem jih sprejela v življenju.