Greva midva z mojim Lukom (2.5m) v trgovino. Dam ga jaz v kengirujček in ga nosim spredaj in še ene škatle za v smeti ki so sredi ulice. Ko odvržem smeti, se začnem jaz pogovarjat z njim, a od njega ni bilo nobenega odziva. Se vstavim na sredi ulice, mu spodnesem mu ritko in ga položim na roke.Od njega nič, nobenega odziva. Glavica mu je padla kar nazaj. Ga stresem, on nič, nobenega življenja od njega. Stala sem na ulici in noge so se mi začele trest. Najprej sem pomislila kje imam telefon, pa ga nisem imela. Gledam po ulici da bi mi kdo pomagal, pa nikogar. Otrao ni kazal znake življenja, bil pa je topel. Potem pa sem mu pihnila v usta in revež se je premaknil. Začela sem že izvajat umetno dihanje, ko je pokazal da je živ. Zgleda da je reva tako trdno zaspala, da je mami skoraj kap.

:)-:)-:)- Luka ne mamice strašit!

Joj, si kar predstavljam, kako si se prestrašila,.......jaz bi bla tut čist fertik!

Ojoj, no sedaj vsaj veš za vnaprej, če se bo še kdaj ponovilo. Je pa moralo biti res grozno.

Bogi otročki... če premalo spijo, ni prav... če preveč spijo, jih pa drezamo in budimo:)-:)-:)- Te čisto razumem, jaz ga skos neki drezam, če ne slišim dihanja:zmeden:

Pika 10 podoživlajm s tabo strah.Danes te bo še cel dan držalo boš vidla.Sam pomislila boš na jutranji dogodek pa bojo noge mravljinčne.
Bogo dete,tako lepo mu je bilo,toplo na mamičnih prsih pa svež zrak,da je zaspančkal,mami pa ga šokira:)-:)-:)-

joj sem se ustrašila, ko sem to brala, jaz včasih hodim čekirat, če Lukas še diha, če zelo dolgo spi.
Mene bi tud skoraj kap. če bi se mi to zgodilo. Samo da je vse v redu.

Mene bi kap, garantirano :((:(( . Groza, kr kocine mi grejo pokonc.

Joj, boga.
Te cist razumem.
Moja izvaja nekaj podobnega ampak ona pa zacne trzat. Med spanjem ji zacnejo nogice in rokice mocno trzat, in ce jo takrat zelis zbuditi so potrebni kokretni ukrepi.
Prvic je bilo to stresanje in moje kricanje pa premetavanje iz ene roke v drugo. Zdaj pa jo grem slect in jo tako pocasi prebudim. Mi je pa to ze 3x naredila.
Samo ce bi bila pa zunaj pa ne vem kaj bi naredila.
Upam da ti ne bo vec tega pocel.
Polubckaj ga in ga prosi - mogoce bo pa pomagalo. ;)
Papa

Če se to še kdaj zgodi,ali se ti je že,bi bilo dobro it do pediatra,da vaju pošlje naprej,če je treba.V sedanjem času je veliko otroških epilepsij,ki se v začetku lepo zdravijo.Mi imamo izkušnje s tem in to dobre,hči jo je imela ,nanjo so me opozorili v vrtcu,ker so bili znaki zame neznani in sem mislila,da se punčka zafrkava in me heca.Nočem te strašiti ampak naredi kot sama hočeš,te bolezni niso vedno dedne.Srečno.

ti ti Luka ti!:zmeden:Ne mamice tko strašit!

O, Pika10, sem kr kurjo kožo dobla ko sm to brala...mene bi kap...Res hvala bogu, da je vse ok...Lukec ti pa mamice ne kdaj več tolk prestrasit!
lepo se carklajta, Sergeja