Dajte mi povedat, ker jaz ga imam kar precej, se rada cartava, pa igrava, tako da je v mojem naročju... Kaj vem, tudi po svetu, v res zakotnih vaseh blizu ekvatorja, sem opazila, da imajo otroke veliko v naročju, če ne mamice, pa drugi sorodniki ali pa starejši bratci/sestrice.
(Sprašujem zato, ker se mi je eka znanka danes pohvalila, da ona pa dojenčka do zdaj še in vzela iz vozka, četudi je močno jokal, pa to dete, staro še ne 4m, tudi iz stekleničke pije tako, da pol leži na vzglavniku - vzdignejo ga le toliko, da podre kupčka   -----    njej se pa zdim jaz čudna, ker ga toliko pestujem...)
Zanima me torej vaše mnjenje oz. izkušnje.

Huanita, prosim poslusaj sebe in svoj notranji glas. Zenska intuicija je najboljsa! 

_____________________________

Gospa sem.

Imela sm ga toliko na rokah,koliko je men pasalo in sm pr tem prav uživala,še danes se rad cerklja pa je stra že 2 leti in pr tem neizmerno uživam.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Ko je bil manjši sem ga imela zelo veliko v naročju. Zdaj pri 28 ne več, kar je razumljivo, ampak spi pa še vedno pri nama (ponoči se še doji...tako, da...).
Kaj vem, mi se radi stiskamo ...



_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

Jaz ta male nimam dosti po rokah, oz. zdaj v tej starosti (7 mesecev) malček več kot prve mesece, pa ne zato, ker je ne  bi hotla cartat, ampak preprosto zato, ker se noče nosit po rokah. Ko jo primem v naročje zdrži le toliko, da jo malček stisnem k sebi (par minutk), pol pa je že dretje in zvijanje. Najbolj zadovolnja je pod igrali ali pa na kavču. Preprosto se ne pusti mečkat.

Ali je komentar res potreben? Ubogo dete, če ga ta tvoja znanka res nič ne carta. Saj masažo dojenčka ravno zato tako priporočajo, ker dotik stimulira čustveni, duševni in tudi intelektualni razvoj otroka. Moje mnenje in domnevam, da mnenje večine je, da je treba otročke čim več cartat s strani mamic, očkov, babic, dedkov, tet, stric, itd. 

_____________________________

Never Ever Give Up!

Jaz sem zelo srečna, ker se Mičica končno pusti crkljati .

Dokler se je dojila, je bilo to to, zdaj pa tudi jaz pridem na svoj račun.

Meni je recimo to ful čudno, kako si eni "racionalizirajo" otroka... Če si more sam flaško držat pri 4 mes...a pol pri enem letu si bo moral pa že sam skuhat, pri dveh letih pa še za vso družino

_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

V čem je pa fora, da ga ne pestuje?

Crkljanje je pa ja nekaj najlepšega...

_____________________________

Razvajeni otroci vedno kaj zahtevajo, ustvarjalni vedno kaj ušpičijo.

moja   je res rada na rokah, pomoje je postala "odvisnica"  takrat ko sem jo  samo  nosila gor in  dol .Imela je eno težko  obdobje ko je precej jokala in čez dan nič spala in samo tako sem jo lahko potolažila na rokah je bila srečna. Je bilo pa zame precej naporno. Drugače je pa še zdaj rada na rokah  carta in  nosi na okoli...dokler pač jo lahko, ker je že kar težka.

Samo ta mamica ki so jo opisala pa kriza no....  men bi zrolal če je nebi vzela v naročje kadar joka. Kaj pa če je imel  krče a ga tud ni vzela v naročje in pocartala

_____________________________

7.3.2006 je štorklja končno dostavila prvi paket...

8.9.2007 pa še drugega :)

Mi jo imamo ogromno na rokah. Praktično smo se 4 mesece samo nosili, ker ni hotela biti v vozičku. Pa tudi drugače jo vsi po vrsti izredno radi crkljamo. In po skoraj osmih mesecih je začela končno tudi ona uživati v crkljanju.

Seven ti je dala odličen odgovor .

Mi ga dosti crkljamo, ko se naveliča itaq začne metat rito in se dret- dejte me v posteljooooo  (ne dobesedno no hihihi).
Bogi eni otročeki, če jih mame nočejo vzeti na roke...je pa že kakšno pametno knjigo prebrala, mogoče od Freuda


_____________________________

13.8. je na svet prijokal za mamico in atija najlepši rožnati fantek - Tilen
Vsi se rodimo neumni- eni takšni tudi ostanejo...

Jaz ga tud kar veliko cartam v naročju, ker se mi včasih zdi da ga še premalo. Ker se zlo veliko igra v posteljici, ali pa na stolčku. Tko da tud če ne tečka ga vzamem v naročje in urejava stvari po bajti al pa igrava.
Ne vem no jaz prav uživam v tem.

_____________________________

preden si bil spočet, sem si te želela,
še preden si bil rojen, sem te ljubila
in komaj si se rodil, bi zate umrla.
To je čudež življenja.

No, saj meni je tudi čudno, ampak zdaj sem se že navadila: vsaka mamica ima svojo resnico. ampak to dete se mi res smili. zadnjič je ful jokal, pa sem vprašala, če ga lahko dvignem, ko sem ga, je pa podrl ogromnen kupček...
Glavno, da se imam mamica čas našminkati in urediti, pa vse kolegice poklicati (v eni roki mobitel, z dugo futra malega . Sem ji poskusila malo namigniti, pa se njej zdi, da jaz preveč malega nosim okoli, da pa ona noče, da bi se mali navadil....
Skrtaka, sto ljudi, sto čudi.

Jaz sem imela svoja dva dosti na rokah in še danes se rada crkljata, je pa res, da jih nismo nikoli nosili. Imeti na rokah ali nositi, je pa velika razlika!
Ne vem zakaj bi morala otroka še dodatno mučiti, da "tam nekje" joka, namesto, da bi se potolažil v mojem naročju?

Otrok tvoje prijateljice se mi pa prav smili. Pa tu ne gre več samo za crkljanje...ma ne more ga še futrat v leže!!!

Ljubezni ni nikoli preveč, premalo jo je pa hitro lahko!

_____________________________

Marcel in Zarja

Mislim, da otroka s tem, da ga stiskaš, nosiš, ljubkuješ, objemaš, ne moreš scrkljat. Ali mu s tem ne daješ občutka ljubezni in varnosti? Res je, da v marsikateri družbi, zlasti v bolj "primitivnih" ljudstvih, otroke neprestano nosijo ali jih imajo v štorkljah. Pa ti otroci niso razvajeni, saj tudi ne morejo bit, ker nimajo od česa biti.

Sicer pa se naša  že od rojstva ni marala preveč nositi. Če je bila predolgo v naročju, se je začela jokat. Tako sem  se prilagodila njej in jo ne nosimo veliko.  Se pa zato stiskamo in ljubkujemo na druge načine.

Večkrat sem se že spraševala, koliko vzgojne usmeritve naše družbe res veljajo in koliko so nastale iz tega, da imajo starejši pred otrokom mir (npr. spanje pri starših, dojenje, crkljanje na prsih, nošenje otroka,...). Vsaka mama mora poiskat v sebi pravi odgovor. Kar paše nekomu, ni nujno, da bo ustrezalo tudi drugemu. Tudi otroci so med seboj različni, nekateri rabijo več pozornosti, drugi manj. Problem je, ker ko dajemo nasvete, vedno izhajamo iz svojih izkušenj in kar avtomatično predvidevamo, da kar ustreza nam, bo ustrezalo tudi drugim.

Take zenske so meni za odstrel. 

Ankica je super napisala in ostale zenske tudi..

Otrokova osnovna potreba je tudi potreba po blizini. Jaz bi tako zvezala v vozicek pa cel dan okoli vozila. Pa futrala leze, potem pa naj rigne ce lahko..


_____________________________

Gospa sem.

Točno tako. Otroček poleg osnovnih potreb potrebuje tudi objem in ljubezen. Po moje je ta ženska čustveno hladna.

Jaz sem imela mojega precej v naročju pa se zdaj pri enem letu sploh noče crtlat, niti malo,  majhen.

1.) S tem se jaz ne bi hvalila, men je to GROZNO. Valda da svojega otroka vzameš v naročje, gljubkuješ, pestuješ, stisneš k sebi ... Joj, grozno!

2.) Lumpo sem imela mesec in pol non stop na rokah, ker je pač hotla bit (no, razen v vozičku, takrat je spala). Sicer sem pa komaj imela čas, da si naredim za jest, da si umijem zobe ... Pri 2 m se je pa odločila, da noče biti več v naročju, potem smo se pa zelo malo nosili po rokah.

3.) Otroka, predvsem dojenčka, imej na rokah toliko, kolikor hoče!

Joj, bogi revček otroček od tvoje znanke ...

_____________________________

Lp, petja

js sem prvo hotla cartat pa sama ni želela. najraje je bila na svojem. v naročju je prav jokala včasih. zdej pri dobrih dveh letih me šele zna objet recimo. prej se me ni nikoli niti prijela.
tamala je mal bolj crtljiva, rada je po rokah ampak bl zato ker je velik firbec in hočeskos okol hodit :) in gledat. sam ima drug odnos, me že zdaj kr prime in v usta nese pri 6. mesecih npr. tega tavelka ni nikol počela. seveda se pa z veseljem z obema pocartamo.

Ti kar uživaj s svojim tamalim, tako je, kot je napisala sjug, svojo znanko pa čim manj poslušaj oziroma ti cartaj njenega , da bo vsaj malo čutil, da ga ima nekdo rad. Mislim, kaj se ene mame grejo.