Koliko vam povejo vaši triletniki, ko jih vprašate, kako je bilo v vrtcu (ali kje drugje, kjer vas ni bilo zraven)? Kaj so delali, ipd. So gostobesedni? Že samostojno pripovedujejo dogodke in početje iz vrtca? Morate zelo vrtati v njih, da kaj izveste? Naš princ je tako skrivnosten... kot da je vrtec drug planet, o katerem se ne govori. Mogoče pa preveč pričakujem od malega. Včasih po čudežu kaj pove, je pa to zelo redko. Tudi ko ga sprašujemo, kar ignorira. Sicer pa lepo govori in je še kar zgovoren. V vrtec rad hodi. Nikoli ni imel odpora, kvečjemu obratno.

Naša 3 letnica sama od sebe tudi ne pove,ko jo pa vprašam kako je bilo v vrtcu se ji pa odpre in začne razlagat,da še mene preseneti!
Ko je pa sin še hodil v vrtec pa nikoli ni nič povedal na dolgo in široko,le ko sem ga kaj vprašala je samo tisto odgovoril,hčerka pa kar začne pripovedovat
Ma kdo jih razume?

Jaz vprašam v vrtcu ali je bilo vse OK in enkrat letno grem na pogovorno uro, da slišim pohvale.  Sicer pa se tekom dneva, vikenda spomni kakšnega dogodka mi pove kaj se je zgodilo.
Zmeraj ko ga vprašam kaj so jedli reče juhico in kruh , ko ga vprašam ali je kdo manjkal mi pove koga ni bilo, kaj pa vem...meni je bistveno da rad gre in da z nasmehom na ustnicah govori o svojih vzg. in prijateljčkih. Na svojo pobudo,brez mojega navzkrižnega zasliševanja.

Jaz jo včasih vprašam, kako je bilo v vrtcu, pa pove, včasih pa ne - kot, da se ne spomni. Ob sredah gredo v šolo v telovadnico telovadit, in doma nam še pokaže, kako telovadijo. Pa zapoje dostikrat, ko pa se spomni - pa je to lahko nedelja, pa reče - v vrtcu tudi tako delamo, ali v vrtcu tudi imamo to in to. Če jo pa vprašam, kaj so jedli, pa vedno reče: juhico - dalje pa se ne spomni  - očitno ni tako pomembno, ker doma ji je tudi najbolj važna juha.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

"Kaj ste delali v vrtcu?"
"Nič." "Risali." Največkrat je tišina.
"A si jedel kosilo?"
"Ja."
"Kaj pa?"
"Nič kaj, nisem jedel."
"A ste bili zunaj?"
"Ja."
"Kaj ste delali?"
"Dirkali."

Tipičen naš pogovor o vrtcu. Včasih, REDKO pove kaj so delali, pa recimo včeraj je imel dar govora in je že komaj čakal, da gre v vrtec, da bo z Anejem in Domnom dirkal (za traktorji se podijo po igralnici, kolikor jim je dovoljeno, ali pa tekajo po igrišču).

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Naša je tudi zelo zgovorna, ampak kakih posebnih informacij pa ne dobim od nje. Ko jo vprašam, če je bila pridna mi pove, da je bila. Ko jo vprašam, če je kaj jedla mi odgovori zajtrk in kosilo. Pove mi da so se igrali, in to je to. Zadnjič mi je povedala malo več.
Pove pa mi, kako bundo imata varuški- kake barve je, in ko od varuške punčka zboli, mi vedno pove, da jo je odpeljala k zdravniku . Aja, pa tega je jaz ne sprašujem.  

Sam po sebi je sicer zelo zgovoren, glede vrtca pa mi zelo površno pove oz. samo tisto, kar ga vprašam, pa še to kratko in jedrnato. Bo že povedal, saj se nič tako presenetljivega ne dogaja, da bi vse morala vedeti, drugače pa so tu govorilne in vzgojteljice, da jih več povprašamo.

O vrtcu se najraje pogovarja že v postelji, preden zaspi. Prej se pa ne mara, pravi, da mi bo že zvečer povedal, kaj je tam delal. Potem pa se kar razgovori in pove najbolj zanimiv dogodek iz vrtca. Pa tudi koliko in kaj je pojedel, ponavadi mu ni nič dobro, razen kruha. A ja, zelo pomembno mu je to, kdo je bil njegov prijatelj tisti dan (naslednji dan je zagotovo kdo drug), kdo se je z njim igral in kdo mu ni nagajal.

Kako je bilo v vrtcu?
"Dobro"
Kaj ste počeli?
"Jedli"
Kaj je bilo za kosilo?
Največkrat blekne "makaroni " oz informacija ni 100% zanesljiva.

To je nekako vsakodnevni pogovor o vrtcu. Včasih izvem, da so kaj risali, da je Konstantine nagajal vzgojiteljici. Res pa je, da vsak dan dobimo dnevno poročilo o dogajanju v vrtcu ( hrana, obnašanje, WC, kaj so počeli, kdo je imel RD,... )

Moj 5-letnik ni kaj dosti boljši, razen, če ga kaj zelo navduši.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Moj skoraj 3letnik zelo veliko in na široko razlaga kako je bilo v vrtcu. Ko ga poberem, ga sama vprašam kaj je jedel, če so šli kaj ven, kaj so delali zunaj. Potem pa še celo popoldne razlaga kaj so delali (risali, peli, plesali), kaj je jedel, kje je spal,... Vedno sem dobro informirana koga je vzgojiteljica okregala, kdo je zbolel in zakaj ga ni  vrtcu, pa pove če je kaj jokal, če je kaj padel, če mu je kdo nagajal,...

Meni je to zelo všeč .

Ja, saj tudi mi sprašujemo vzgojiteljico kaj in kako, da vemo kaj dogaja.
Mene pa zanima, kaj povejo vaši mali.
Vidim, da so nekateri prave klepetulje .(od kolegic so sami taki, ki povejo še razne vzgojiteljske trače, zato sem se že kar malo zamislila). Vidim pa tudi, da nismo mi edini, ki še ne povemo kaj več kot /(ali pa celo nič):

Kako je bilo v vrtcu? LEPO
Kaj ste počeli? IGRALI.
Kaj ste se igrali? AVTE./PLESALI./PELI.
Je bilo dobro kosilo? JA
Kaj pa si jedel? NIČ.

No, ti odgovori so kar stalnica vsak dan. Tu pa sem se oglasila zato, ker, ko sprašujeva z možem vzgojiteljico kaj so delali, kako je bilo itd, se ona vedno na veliko čudi: A ni povedal, da smo delali to in to in to... pOtem pa sem dobila občutek, da bi moral že vse to povedati (npr. da so delali krmilnico za ptičke in kako je on zabijal s kladivom in da so dali noter semena...) saj se tako kdaj kasneje izkaže, da so kakšno stvar delali v vrtcu, ker toliko ve o neki stvari, pa mu nismo doma povedali. Pač moramo sami iz njega razbirati, kolikor uspemo. Vsak dan tudi ne moremo vzgojiteljice gnjavit na dolgo in široko. Je pa super, če vam že brez da vprašate, postrežejo z dnevnimi podatki. Tak sistem mi je zelo všeč (žal ga pri nas ni).

LP

Več pove stari babici, pa ne vem zakaj Je pa res, da je prej manj povedala, sedaj pa vedno več. Ob vstopu v vrtec je bila 3, sedaj je 3 in pol. Še vedno pa pove, le slabe stvari, in pa kar jo vprašam. Ko pa vprašam sovrstnike(sosedove otroke)ki hodijo skupaj v skupino, pa sploh nič ne povedo Men je važno, da pove, če se ji zazdi, da je bila krivica storjena. Več ne rabim vedet, ker vem, da se ima v vrtcu max lepo

Pri nas v vrtcu imajo navado, da dnevne drobtinice sporočajo preko table pred igralnico. Gor vsak dan sproti pišejo kaj se je zgodilo pomembnega (recimo praznovali smo Žigov RD, gledali smo lutkovno predstavo, bili smo v muzeju, slikali smo,....). Včasih so še kakšne slikice poleg posnete z digitalcem! Tako ne rabiš na vratih viset in spraševat ampak prebereš in imaš iztočnico za pogovor.