No, tokrat je bilo pri nas takole. Večer pred akcijo sem posesala in pomila stanovanje, si obrila noge, postrigla nohte in oprala lase; Vasja je bil na rednem tedenskem dopustu pri dediju in babici – idealne razmere za rodit torej. Pa še Rijin rojstni dan je bil .  

Spat sva šla ob enih in ob dveh sem se zbudila, ker mi je začela odtekati voda. Še v spanju sem vedela, kaj se dogaja, prav plop je naredilo. »Joe, voda je odtekla, greva v porodnišnico.« Nič. Niti mrdnil ni. Sem se zrihtala, zraven ružila kolikor sem lahko in šla še enkrat do njega. »Joe, greva!« In končno reakcija: »Kam?« Madoniš....  

G, ki me je sprejela, me je vprašala, če imam copatke. Hm??? Kaj? Ajaaaa, popadke je rekla . Ne, nisem jih imela. CTG je pokazal dva, ki sem ju komaj čutila, ker pa sem bila 3 cm odprta, me je G poslala na klistir namesto na oddelek. Ob treh sem sedla na školjko in takrat se je začelo – popadki praktično od nič na polno. In to ne popadek, premor, popadek – kje pa! Popadek na popadek na popadek...čisto brez premora. Skoraj bi me kap, na to sploh nisem bila pripravljena.  

Dvajset čez tri sem čutila, da moram potiskati. Jooooj, kaj pa zdaj? Sestra je rekla, da naj pridem ven ob pol štirih in v mojih zamegljenih možganih se je motalo samo to, da če grem zdaj ven, bom posračkala pol hodnika in sem se modro odločila, da ostanem not . Presvetlila me je misel, kaj če bi potipala, če čutim glavo otročka. In sem potipala in res začutila nekaj trdega (pa ne zunaj, da ne bo koga kap – tam nekje malo bolj notri). Švic je v potokih lil z mene. Ob pol štirih sem zabrisala očala preko sobe na posteljo (v CE so postelja za klistiranje, wc in tuš v istem prostoru); zakaj jih nisem snela že prej, ne bom vedela nikoli. Poskusila sem vstati, ampak mi ni ravno uspelo, tako sem se po kolenih odplazila do tuša .


Od tam pa mi ni bilo več za iti sploh kamorkoli. Res. Komaj sem premagovala nujo po tiščanju, parkrat sem celo kar potisnila. Sploh nisem več zmogla kakšne bistre misli. Petnajst do štirih me je prišla iskat babica, že vsa zaskrbljena, in me je pod marš nagnala v porodno. Se ne spomnim, kako sem prišla tja, vem samo, da ko sem zlezla na posteljo, sem jo zafehtala za kaj proti bolečinam, ona pa je samo rekla, zdaj boste pa rodili.  


Ob štirih je v porodno prišel Joe – reveža je pozdravil pogled na moje rojevajoče mednožje (prvič je ves čas stal pri glavi; pač ni ravno rojen mesar). V šestih minutah, ki so minile od njegovega prihoda do dejanskega poroda, mu je uspelo dvakrat sesti od slabosti in obvestiti babico, da želim biti sama v sobi. Mislim, da je bil moj edini trezen stavek v celem večeru, da se ne bi zdaj menila o tem.  


Bila sem tako paf, da si še kolen nisem mogla držati sama, roke me sploh niso ubogale. No, pa saj jih ni bilo treba dolgo držati. Dva potiska, pa je bila glava zunaj, pa še en za telo. Kajetan je bil zunaj ob 4.06, velik 50cm, težek 3710g, obseg glavice 35cm (kasneje popravljen na 37,5cm). Tokrat sem ob pogledu na otroka izrekla malenost bolj inteligenten stavek kot prvič, ko sem izjavila: »Lej, ko je zunaj«. Zdaj sem izustila »Fantek moj mali«. No ja, posebej bistro tudi to ni bilo .  


G je rekel, da naj potisnem, da porodim posteljico. Prvič smo čakali na popadek, zato sem zdaj vprašala, a kar na suho? Je rekel, da lahko tudi na mokro, samo potisnem naj. Popadkov itak ni bilo več. Popkovnico sem tokrat prerezala sama, Joe je rekel, da je bilo enkrat čisto dovolj. No, in to je bilo to.  


Če bi lahko izbirala med prvim in drugim porodom – saj ne vem, kako bi se odločila. Prvi je trajal 6 ur, šel je lepo postopno, čas je bil za meditacijo, počitek, za sredstvo proti bolečinam. Drugi je trajal praktično samo eno uro, ampak vmes ni bilo časa niti za en pošten razmislek. Kar malo prehitro je bilo vse skupaj. Bom morala še razmisliti, kaj je boljše.

< Sporočilo je popravil Jančika -- 17.7.2006 23:19:30 >

Fejst zadeva, bejba, ni kaj. Kdaj bo pa tretji?

čestitke

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

ooo ,Jančika,najprej naj ti iskreno čestitam.Pridem z dopusta pa evo jo novico ,da je kajetan na svetu.
No,saj v bistvu si skoraj ne moreš želeti bolj idealnega poroda (1 uro) če primerjam mene(16 ur,od tega 12 ur intenzivnega )
lp,marusa


_____________________________

Marusa05, si me prepričala - sem se odločila za drugi porod .

Kerensa, tretji? Bo, bo. Ampak glej moj podpis .

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Iskrene čestitke!!! ž
Lepo se imejte!

p.s. Popkovnico si kar sama prerezala? Zanimivo! Bom vedla za drugič.

čestitke še enkrat

_____________________________

23.4.2009, plusek...17.5.2009 si odšel med angelčke...
23.4.2010, plusek...17.12.2010 si prijokal na svet...
23.4.2012, plusek... 26.12.2012 PDP...

Ful dober napisan jancika...in cestitke se enkrat...tamala sta taka ornk cukra

   Čestitke   !

Super napisano !

ČESTITKE!

Lepa izkušnja, kajne?

LP

Uj, je blo to intenzivno  ful dobro pišeš, sem se kr vživela - še enkrat čestitke za malega Kajetana  Kaj pa Vasja pravi na bratca?

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

Joj Janči, jaz bi tudi takle v drugo.  A šival so te kej?

_____________________________

MONTIGNAC

Uf, tole je šlo pa res po hitrm postopku. Še pri mojem carskem rezu se mi zdi, da je vse skupi dlje trajalo .

Čestitke še enkrat!

Brzina pa je tvoja vrlina!

Čestitke!

_____________________________

Sreča in zadovoljstvo sta v nas samih.

Najprej čestitke za malega-velikega korenjaka, čestitke očiju in mamici .

Tako lepo si tole napisala, malček obrnjeno na humor, tako da sem se mogla prav smejčkala zraven, ker sem si te predstavljala, kako se na vseh štirih plaziš proti tuš kabini. Res lepa porodna zgodba.

Iskrene čestitke še enkrat!

 Jančika! Dobro napisano! Še bolj pa - dobro opravljeno! Sicer pa, thg, da te je prišla babca iskat, če ne bi Kajetan kar pod tušem privekal na svet.

Vse dobro še naprej!


Barbara

Najprej čestitke še enkrat!

Ne vem, če je tale zgodba primerna zame na današnji dan... ...bi si jaz želela le malo bolj na počas (vsaj ta prvič).

_____________________________

ČebELA je k nama priletela 20. 7. 2006

Uf Jančika...  Mene tudi čaka drugi porod. Zdej me je pa malo strrrah

Ampak, kaj?! Tebi, vama, vam pa še enkrat iskrene iskrene čestitke!!!

Super, v pravi užitek mi je bilo to brati.
Sedaj pa samo še uživajte v medsebojni bližini.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Jančika, prov podoživljala sem svoj drugi porod...res gre vse prehitro in preveč intenzivno...sicer mine endvatri, sam šok za telo pa je! Super si opravla!

_____________________________

Osrečujejo me zakladki Nika, Jaka in mali Izak:-)

Še enkrat čestitke za pobiča!!!!!    

čestitke . je pa kajetan res hotu pohitet na ta svet .

_____________________________

Dejana smo na silo spravli na svet 3.3.2006 ob 19.59 :)